Ljubljanski modni teden, LJFW, se je iztekel, eno najbolj opaznih in hvaljenih kolekcij pa je na njem predstavila Tanja Uvera, oblikovalka, dobra znanka ljubiteljev kakovostne, izvirne in srčno narejene mode, ki nastaja v njenem ateljeju v mariborskem Splavarskem prehodu. Ljubljančanka, skoraj že naturalizirana Mariborčanka, ki jo je v štajersko prestolnico pripeljala ljubezen, je ena redkih predstavnic mariborske modno-oblikovalske scene, ki se ji je uspelo uvrstiti v program LJFW. Občutki po odmevni reviji se še niso polegli. "Letošnja, 14. edicija ljubljanskega modnega tedna, je bila polna naključnih dogodkov, ki sem jim rekla 'ja' in so postali del kolekcije in predstavitve. Med modno revijo je v živo repal Emkej, s katerim naju je povezala producentka LJFW Melinda Rebrek. S svojimi kritičnimi rimami je podkrepil sporočilo kolekcije: 'Ne oziraj se na okvirje, v katere te skušajo stlačiti drugi. Sledi svojemu srcu, bodi ustvarjalen in spoštuj sebe in druge.' Seveda zveni klišejsko, dokler tega ne živiš. Ko slediš samemu sebi, se ti odpre nov svet. Nisi jezen na druge, ampak si odgovoren za svoja dejanja, za katerimi stojiš. To je na modni brvi v praksi pokazal debitant maneken Jan Fonda. Jan je v boju z rakom izgubil del noge in ima nožno protezo. Povezal naju je Tomaž Mihelič, ki je na LJFW zadolžen za izbor manekenov. Na modno brv je Jan prinesel ves svoj pogum, lepoto in opomnik hvaležnosti za vsak dan življenja. Ne da se opisati te pristne medsebojne povezanosti, ki je bila prisotna med celotnim dogajanjem. To je vesolje stran od tistega, kar si kdo predstavlja pod 'svet mode', ki marsikomu velja za izumetničenega," pravi Tanja Uvera.
Posvojili smo anarhijo, punk je vsakdanjik
Novo prizorišče, Center Rog, je v modni teden prineslo veliko sveže energije. "Na Rog imam lepe spomine. Tam sem namreč imela zaključno modno revijo v sklopu fakultete in takrat sem prvič imela v kolekciji pletenine. Bil je začetek mojega modnega ustvarjanja pletenin in letos sem se vrnila v ta prostor. Zdaj je prenovljen, a karizma je ostala v njem. Tam so izdelovali kolesa, kasneje so ga zasedali skvoterski umetniki. Rog še ni dokončan, a smo vseeno mesec pred uradnim odprtjem premierno gostovali v njem. Glede na to, da se modne revije po svetu dogajajo na najrazličnejših lokacijah, je imela poseben čar tudi ta, ki je kazala drobovje gradbenih del," meni oblikovalka. V kakšni formi je trenutno slovenska modna scena? "Zdi se mi, da je v porastu. Letos se je na LJFW predstavilo največ dizajnerjev do zdaj in med njimi tudi nova imena. Se čuti vpliv novega razmišljanja, da vsak dan bolj cenimo lokalno. Predstavile so se tudi uveljavljene znamke in oblikovalci, ki jih nekaj let nismo videli," odvrne. Kaj pa je navdihnilo njeno novo kolekcijo? "Tokrat sem predstavila kolekcijo Beautiful people. Idejno so bili vanjo vključeni moji bližnji, hčerki, ki sta jima umetnost in ustvarjanje zelo blizu, potem prijatelji in stranke. Proces snovanja je od začetka vpletal v kolekcijo lepe ljudi, ki so mi blizu, njihovo edinstvenost. Sestavljena je iz spraševanja o naših vrednotah, pravilih, politiki. Kaj je prav in kaj ni. Pravzaprav, kdo ima prav, kdo nam postavlja pravila - in kakšna so. Prevečkrat opažamo, da so merila dvojna in da vlada kaos. Moda je bila vedno ogledalo družbe. In tokratno kolekcijo sem posvetila naši raznolikosti. Kot civilizacija se gibljemo po terenu, kjer se pravila hitreje spreminjajo kot sprejemajo. Čez meje ni treba stopiti, ker jih ni. Raznaša nas med različnimi idejami, ki nam dnevno bliskajo v oči. Posvojili smo anarhijo, punk je vsakdanjik. Med sestavljanjem kolekcije me je vodil uporniški duh. Mehke pletenine sem prevezala s trakovi, jim vnesla razparan vzorec, robovi so scefrani. Dodala sem jim grob džins, ga zalikala v pliseje, popisala s kislino, vsemu temu dodala škotski karo za pridih punk gibanja. Kolekcijo sem umirila z oblekami, dnevnimi, koktajl in večernimi, še vedno zavezane s trakovi in spete z zaponkami, ki jih bodo nosile upornice v nas in nas opozarjale na pokončno držo, s fokusom na lepšo prihodnosti. V kolekcijo sem tokrat vključila tudi moške modele. Vse oblečene v moška krila - in s tem prečrtala tabu, da krila niso za moške. Ideje zanje sem črpala v japonski kulturi, kjer so samuraji nosili krila, imenovana hakame. Nekatere kose sem zasnovala kot uniseks," pripoveduje Tanja Uvera.
Kako se oblačiti v duhu trajnosti
Rdeča nit letošnjega LJFW je bila trajnostna moda. "Trajnost imam v genih. Nič novega zame. Trendom ne maram slediti, ker jih je preveč in se nenehno spreminjajo. In človeka begajo. Trajnost mi zagotavlja varen občutek. Da imam stvari pod nadzorom. Da lahko izrazim sebe. Varen občutek ti da nekaj, kar ceniš, na kar se navežeš. In te stvari imajo dolgi rok trajanja. Zato izdelujem oblačila po meri, v njih vpletam zgodbe posameznikov, ki jih potem z veseljem nosijo, ker je v oblačilih tudi del njih. Beseda trajnost je tudi že zlorabljena s strani korporacij in jo redko uporabljam. Zame je trajnost, da moje stranke več let nosijo moje kose in jih prinašajo na servis. Mislim, da prihaja čas, ker zdaj se pa res že utapljamo v smeteh, ko bomo z več odgovornosti in spoštovanja oblačili svoja telesa in s tem bolj skrbeli tudi za okolje," dodaja.
Kak nasvet, kako lahko k oblačilom, ki jih že imamo v domačih omarah, pristopimo v duhu trajnosti? "Do oblačil moramo biti ljubeči. Prvo pravilo je, da si omaro pospravimo tako, da bodo vsa oblačila nosljiva. Brez tistih 'za takrat ko shujšam' in 'mogoče pa kdaj'. Ta damo drugim v uporabo ali jih 'upcyclamo' - predelamo. Drugo pravilo je, da omara vsebuje samo sezonska oblačila. Sedaj je čas, da poletna očistimo in damo v škatlo do pomladi. Tako imamo pregled nad garderobo. In jo potem vsako sezono popestrimo s kakšnim novim kosom. Trenutno je, končno, v trendu 'upcycling'. To pomeni, da predelamo oblačila. Jim spremenimo kroj, jih malo zožamo, zamenjamo gumbe, dodamo trakove … lahko jih nesemo k oblikovalcu, šivilji, lahko se dela lotimo sami. Tako oblačilom dodamo osebno noto in smo zelo trajnostni," svetuje.
Maribor ima kar cvetočo modno sceno
Na LJFW je že večkrat sodelovala. Kaj ji vedno znova odpira vrata na ta modni praznik? "Vrata so odprta vsakomur. Mislim, da moraš samo v krila ujeti veter, ki pihne skozi njih, in si že tam. No, v resnici se moraš prijaviti in počakati, če si izbran - ali te pa sami povabijo, ker poznajo tvoje delo. Rada se vračam, ker me spodbuja k ustvarjanju, in z ekipo LJFW je fajn sodelovati," pojasni oblikovalka. Tudi mariborsko modno dušo je medtem že dobro spoznala. "Kot pravijo, je štajerska duša prijazna, ljubezniva, gostoljubna - in ne samo do nogometa, hrane in vina. Tukaj živim že 21 let in modna scena se je precej razvila. Poznam veliko ljudi z dobro izbranim slogom oblačenja. Imamo tudi pestro ponudbo domačih modnih znamk, ki sodelujemo na dogodkih. Mislim, da ima Maribor kar cvetočo modno sceno," meni.
Tudi v svoj atelje v Splavarskem prehodu je vnesla duh vrveža LJFW. "Zdaj se, polna vtisov, vračam z novo, svežo energijo, nazaj k ustvarjanju. Od jeseni do pomladi je sezona za pletenine in sem že sredi izdelave novih oblačil za naročnike. Prvi so že prišli pred revijo in skupaj smo zasnovali nove jesenske podobe. Pripravljam tudi praznično kolekcijo, ki bo vsebovala koktajl in večerne obleke ter nakit. In z mislimi sem pri kolekciji za začetek leta, ko bomo potrebovali tople in živahne obleke, da bo zima bolj prijetna," pravi zaprisežena ljubiteljica pletenin.
Ustvarja v neposredni bližini trenutno največjega mariborskega gradbišča. Lenta. Kako ta prenova vpliva na njeno delo? "Lent že kaže svojo novo podobo. Ne morem si kaj, da se mi ne bi smejalo, ko hodim po njem. Hoja ob Dravi me spominja na počitnice v obmorskih italijanskih mestih. Vse je tako široko in svetlo. Iskreno me malo skrbi, kako bo vzdrževan, ker je iz snežno belega betona, kmalu pa bo poln snežno belih labodov, ki kdaj pa kdaj pustijo kakšno nečistočo za sabo. Komaj čakam, da posadijo drevesa in da Lent spet zaživi. Je pa že zdaj poln sprehajalcev in je zelo lep občutek. Gradbena dela že malo vplivajo tudi na moje delo. Praktično se izvajajo od leta 2019, ko so začeli prenavljati Koroško cesto, potem je bil razkopan Splavarski prehod, kjer sem jaz, in zdaj že skoraj eno leto prenavljajo Lent. Pred tem so prišli ljudje z ulice in turisti, ki jih je sedaj zelo malo. Ker je moje delo vezano na naročila, za katera se dogovarjamo preko spleta in telefona, ni toliko upada, kot če bi bila odvisna od naključnih mimoidočih," sklene.
