Nevidni evri

Mitja Sagaj
14.06.2021 06:06
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Sem že razmišljal o tem. To se mi zdi super ideja. To sta dva, khm, pravzaprav edina odziva na družbenih omrežjih ob poizvedovanju, ali kdo uporablja "car sharing". Torej, ali kdo souporablja avtomobil s prijatelji, znanci … Ne preko uradnega sistema za delitveno ekonomijo, pač pa, takole, "med prijatelji". Okej, iz vsakdanjih pogovorov je seveda jasno, da je tovrstnih teženj, predvsem z ambicijo zmanjšanja fiksnih stroškov lastništva avtomobila, precej več. A je jasno tudi, da pripravljenost ostane predvsem na načelni ravni. Dokler to godi mesečnemu družinskemu budžetu, ne pa, ko avtomobila ni pred vrati takrat, ko bi ga potrebovali. Tukaj. Zdaj, takoj. In proti temu ne more zmagati niti stroškovna korist. Da tistih posameznikov, ki se v vlogi lastnikov avtomobilov mantrajo z "raje posodim ženo kot avto", niti ne omenjam. So posamezniki. A so tudi odsev družbe. Sploh družbe, ki avtomobil še zmeraj časti kot statusni simbol.

A statistika neusmiljeno nastavlja ogledalo: število registriranih osebnih avtomobilov je v lanskem koronskem letu znova zraslo in se po podatkih statističnega urada ustavilo pri 1,17 milijona. In to navkljub dejstvu, da velik del časa avtomobilov sploh ni bilo mogoče kupovati, in ob tem, da v času prvega zaprtja države (za mnoge pa tudi kasneje) ni bilo treba na delovno mesto. A ko je bilo treba, se je še bolj kot sicer pokazala odvisnost Slovencev od avtomobila. Rezultat: 560 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Toliko, kot jih ni bilo še nikoli. To je že sicer neugodno statistiko pahnilo v še bolj neprizanesljiv položaj; vsega 1,2 potnika se v povprečju vozi pri nas v avtomobilu, avtomobil se uporablja le šest do sedem odstotkov časa, poraba goriva, ki se v primeru vožnje z vlakom ali avtobusom meri v desetinkah litra goriva na sto kilometrov, pa se v avtomobilu v mestni gneči giblje med osmimi in desetimi litri na sto kilometrov.

(Iz)računati je treba. Znati - in hoteti. Dati na papir številke, ki se očesu izgubijo v črni luknji mesečnega proračuna. In preračunati, kaj se izplača bolj. In kolikšna je cena udobja nenehne razpoložljivosti, tudi statusa. In koliko cena brezskrbnosti. Statistično so izračunali drugi - 592 evrov povprečnega Slovenca stane mobilnost. Vsak mesec! Lastništvo avtomobila in vsi z njim povezani stroški. Je udarilo, kajne? In znesek še raste. Kdaj ste nazadnje polnili rezervoar goriva? Plačali zavarovanje? Kupili nove pnevmatike? Peljali avto na servis?

Formula - seveda ne za vse, pač pa najprej za tiste, ki vozijo (pre)malo, da bi imeli lastniški avtomobil (da, tudi to se da izračunati), pa za lastnike drugih in tretjih avtomobilov - je pravzaprav preprosta. Narediti nevidne evre vidne. In takrat bo odločitev najverjetneje tudi precej lažja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta