"Trend števila ilegalnih prehodov je z večjo mobilnostjo ilegalnih migrantov začel strmo naraščati. Pričakovati je nadaljevanje trenda velikega števila ilegalnih prehodov," je ocena policije glede ilegalnih migracij. Po zatišju zaradi poostrenih ukrepov, povezanih s koronavirusom, so se namreč številke julija in prve dni avgusta obrnile navzgor, razlagajo policisti.
Združena statistika od začetka letošnjega leta do konca julija kaže, da so letos policisti obravnavali 7409 ilegalnih prehodov državne meje, kar je nekoliko manj kot v primerljivem obdobju lani, ko so bili ti prehodi 7504. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Maroka in Pakistana. Ti dve državljanstvi predstavljata polovico vseh ilegalnih migrantov. Izrazit je upad števila državljanov Alžirije, ki so se preusmerili drugam.
Vsak ukrep na meji zmanjša privlačnost smeri
Melita Močnik, vodja sektorja mejne policije v upravi uniformirane policije na generalni policijski upravi, na vprašanja, katere ukrepe predvideva policija glede na aktualne podatke, odgovarja, da ti ukrepi izhajajo iz strateškega dokumenta skladnega upravljanja meja. "Ta policiji in vsem ostalim deležnikom nalaga, da sledimo razmeram na naših poteh ter se fleksibilno in ažurno prilagajajmo situaciji na terenu." Ukrepi so različni. Močnikova tako navaja okrepitev mreže policijskih atašejev na migrantski poti. Atašeje imamo zdaj v Severni Makedoniji in Zagrebu, že prej smo jih imeli v BiH in Srbiji. "To pomeni, da imamo tako imenovano zahodnobalkansko pot, kar se tiče dodatnih informacij poleg Frontexovih, Europolovih, dobro pokrito, da lahko hitro odreagiramo, če bi se začelo kaj dogajati." Kar zadeva naše meje, pa Močnikova izpostavi fleksibilno kadrovsko pomoč trem najbolj obremenjenim policijskim upravam. "Skrbeti pa je treba tudi za vse druge policijske uprave, saj se lahko sprovajalci ljudi reorganizirajo skoraj čez noč in policija ne sme biti korak zadaj," pravi Melita Močnik.
Ima vodstvo policije znova namen predlagati aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi, s katerimi bi vojska dobila večja pooblastila na meji? "Težko to komentiram. To je eden od ukrepov, ki so pripravljeni, bo pa treba zelo pametno in ob pravem času sprejeti to odločitev. Tako kot policijski so tudi vojaški kadrovski resursi omejeni, zato je treba za to izbrati pravi čas. Vojska sicer s policisti na meji že sodeluje. Ta pomoč je zelo dragocena," pravi Močnikova.
Italija je napovedala, da bo na mejo s Slovenijo poslala vojsko. Notranje ministrstvo to določitev podpira, kaj pa policija? "Tudi mi. Vsak ukrep, tudi na drugih mejah, ne le naših, zmanjša privlačnost smeri. Če bo na meji več italijanskih varnostnih organov, vojske, policije, bo ta meja bolj zaprta, manj prehodna in zato tudi dražja. Migranti pa iščejo cenejše in lažje poti za dostop do ciljnih držav."
Nevladniki bodo znova reševali migrante
Humanitarni organizaciji Zdravniki brez meja in Sea-Watch bosta predvidoma še ta mesec nadaljevali reševanje migrantov v Sredozemskem morju. Ladja Ocean Viking je zadnjo reševalno operacijo izvedla v začetku julija, pred tem pa jih več mesecev niso izvajali zaradi pandemije covida-19. "Upamo, da bomo lahko iz Španije odpluli med 10. avgustom in sredino meseca," so povedali v francoski organizaciji Zdravniki brez meja. Ta bo zagotovila medicinsko osebje, nemška organizacija Sea-Watch pa posadko. Reševali bosta z novo ladjo, imenovano Sea-Watch 4, ki je trenutno zasidrana v Španiji. Ponovna vzpostavitev reševanja na Sredozemskem morju je nujna, saj trenutno ni na morju nobene ladje kakšne nevladne organizacije, so še poudarili v francoski organizaciji, poskusi migrantov, da bi prečkali nevarno morje, pa se nadaljujejo.
Tihotapljenje v tovornjakih
"Še vedno ne moremo govoriti o številkah izpred treh, štirih let, a kratkoročno smo spet na številkah iz preteklosti. Potem ko je bilo v marcu in predvsem v aprilu zaradi koronavirusa število ljudi v gibanju bistveno nižje kot v preteklosti, se je maja začel porast, junijski pa je še bistveno višji v primerjavi z mesecem prej," številke interpretira tudi Robert Črepinko, vodja Europolovega centra za boj proti tihotapljenju migrantov. Število migrantov na vzhodnomediteranski poti, ki vpliva potem tudi na zahodnobalkansko, je nekoliko manjše, kot je bilo v preteklosti, medtem ko je srednjemediteranska, torej pot proti Italiji, letos zelo v porastu. "Gre za 2200, 2300 ljudi v tednu dni. To je skoraj petkrat več, kot je bilo lani v istem obdobju," pravi Črepinko. Omejitvam zaradi virusa so se, pojasnjuje Črepinko, tihotapci hitro prilagodili.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
