Iz Nove Ljubljanske banke (NLB) sporočajo o dobrem poslovanju v prvi polovici tega leta. K temu je po besedah predsednika nadzornega sveta NLB Primoža Karpeta bistveno prispeval tudi lanski prevzem Komercijalne banke Beograd. Poleg prevzema so k dobremu poslovanju med drugim prispevali še digitalizacija storitev in zniževanje stroškov.
V prvih šestih mesecih tega leta je tako skupina ustvarila slabih 140 milijonov čistega dobička, kar je 66 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Čisti obrestni prihodki so bili 199 milijonov evrov, kar je 32-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, k temu je Komercijalna banka prispevala 49 milijonov evrov. Pričakovanja vodstva družbe so presegli tudi neobrestni prihodki, ki so predvsem iz naslova opravnin dosegli 135 milijonov evrov. Kot so zapisali, so se ti povečali "predvsem zaradi učinkovite prodaje drugih bančnih produktov v povezavi s povečanim obsegom novih posojil ter znatno okrepljenimi storitvami upravljanja premoženja, ki v dolgo trajajočem okolju nizkih obrestnih mer podpirajo vnovično oceno posameznikov glede prerazporeditev njihovih naložb". Skupno je tako skupina v tem času ustvarila 334 milijonov evrov prihodkov.
Delničarjem se obeta izplačilo dividend
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v včerajšnji spletni predstavitvi poslovnih rezultatov med drugim splošno stanje gospodarstva v državi z vidika posledic pandemije koronavirusa ocenil kot ugodno, pri tem je poudaril, da so dejavnosti proizvodnih in turističnih podjetij v polnem teku. Izpostavil pa je tudi okoli 70-odstotno precepljenost med državljani, starejšimi od 65 let, in da je državljanom na voljo dovolj cepiv. Član uprave Archibald Kremser izpostavlja, da je na vseh trgih, kjer delujejo, večje povpraševanje po storitvah v sklopu osnovne dejavnosti banke, predvsem po posojilih. Pri tem nadaljujejo nadaljnjo integracijo Komercijalne banke v skupino, pri čemer bodo pričakovane sinergije v celoti dosežene do konca leta 2023. Prav tako so izrinili male delničarje v NLB Banki Beograd, ki je zdaj v celoti v lasti skupine. V NLB želijo letos delničarjem izplačati za 92 milijonov evrov dividend, skupna bilančna vsota skupine pa je 21 milijard evrov. Skupina NLB je poleg Slovenije in Srbije prisotna v vseh državah na območju nekdanje Jugoslavije razen na Hrvaškem.
Junija izrazito povečanje vlog gospodinjstev
Kot izhaja iz avgustovske mesečne informacije Banke Slovenije o poslovanju bank v državi, so te v prvih šestih mesecih tega leta dosegle 251 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je močno povečanje v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta. "Na to je ključno vplivalo dejstvo, da so banke neto sproščale oslabitve in rezervacije, medtem ko so jih lani v enakem obdobju neto oblikovale," so zapisali v poročilu. Sproščanja oslabitev in rezervacij so se letos lotili v dveh tretjinah bank v Sloveniji. Skupno sproščanje na ravni sistema je znašalo 26 milijonov evrov, na drugi strani so banke v enakem obdobju lani oblikovale za 98,5 milijona evrov slabitev. V Banki Slovenije ob tem dodajajo, da vzdržnost tako ustvarjenih dobičkov bank ostaja tudi v prihodnje negotova, saj je sproščanje oslabitev in rezervacij običajno kratkotrajno in ne more nadomestiti še naprej padajočih neto obrestnih prihodkov.
Konsolidacija še ni zaključena
Kljub večjim premikom v zadnjih letih na področju bančne konsolidacije v Sloveniji danes še vedno deluje deset komercialnih bank in tri hranilnice. Njihovo število se bo v prihodnjih letih še zmanjšalo, najprej po zaključku prevzema Nove KBM s strani madžarske bančne skupine OTP. Ta bo pomenila združitev NKBM in SKB banke, ki je že v lasti Madžarov. S tem bo nastala največja bančna skupina v Sloveniji. Prodajo so napovedali tudi nekateri lastniki Deželne banke Slovenije, iz Slovenije in celotne regije pa naj bi se po poročanju nekaterih medijev umaknila še ruska Sberbank, pri čemer bi lahko njene podružnice prevzela srbska AIK banka, sicer lastnica Gorenjske banke.
Junija se je sicer izrazito povečala bilančna vsota bančnega sistema, in to za 1,4 milijarde evrov, kar je največji mesečni prirast po letu 2008. Povečanje je posledica pridobljenih virov bank na junijski avkciji evrosistema in pa tudi porasta vlog gospodinjstev. Te so se junija povečale za 486 milijonov evrov, kar je tudi posledica izplačila regresov. Na Banki Slovenije ob tem izpostavljajo, da je večji del pridobljenih cenovno ugodnih virov za zdaj ostal na računih bank pri centralni banki in da jih v prihodnje banke nameravajo usmeriti v financiranje gospodarstva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
