Cepljenje proti covidu-19 se je konec decembra lani začelo s cepivom Pfizerja in BioNTecha, od drugega tedna januarja poteka tudi s cepivom Moderne, od drugega tedna februarja pa še s cepivom AstraZenece.
Do 4. aprila je bilo v Sloveniji izvedenih najmanj 276.000 cepljenj s Pfizerjevim cepivom, prejeli so 2331 prijav neželenih učinkov. Daleč največ prijavljenih neželenih učinkov je bilo povezanih s splošnimi težavami in spremembami na mestu cepljenja.
Med prejetimi prijavami jih je 32 vsebovalo neželene dogodke. Pri 12 starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. V prvem primeru je na dan cepljenja prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ugotovili so srčni infarkt, naslednji dan je oseba umrla. V drugem primeru je prišlo do nenadne smrti 12 dni po cepljenju pri osebi s hudim kroničnim obolenjem srca.
Prihodnji teden še četrto cepivo
Prihodnji teden bo v Slovenijo prišlo tudi 7000 odmerkov cepiva podjetja Johnson & Johnson, so pojasnili na NIJZ. Poleg tega pričakujejo še 40.950 odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer in BioNTech ter 4800 odmerkov cepiva podjetja AstraZeneca.
Ocenjujejo, da bodo v prihodnjem tednu izpolnili vsa naročila cepilnih centrov. Starejšim od 65 let, stanovalcem domov za starejše in posebej kroničnim bolnikom bo namenjenih 53.854 odmerkov mRNA cepiva. Okoli 2700 odmerkov cepiva AstraZeneca pa bo namenjenih starejšim od 60 let.
Ni pa še znano, kaj za te načrte pomeni sporočilo AstraZenece, da bo ta teden namesto 2,6 milijona odmerkov EU dostavljenih le 1,3 milijona odmerkov cepiva te farmacevtske družbe.
Minister za zdravje Janez Poklukar je že predtem izjavil, da je cepiva v Sloveniji premalo, da bi lahko izbirali, s katerim se cepiti.
V tretjem primeru je bila oseba cepljena v inkubacijskem obdobju okužbe z novim koronavirusom in zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. V četrtem primeru je prišlo do smrti osem dni po cepljenju zaradi srčnega infarkta ob okužbi nejasnega izvora. Komisija pri ministrstvu za zdravje je vse štiri primere obravnavala in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna, ostali primeri pa so še v fazi preiskav.
Cepljene morali tudi hospitalizirati
Obravnavane so bile tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, ko so osebe morali hospitalizirati zaradi kolapsa nekaj ur po cepljenju zaradi prebolevanja covida-19, prehodne možganske kapi, prsne bolečine, levkemije oz. limfoma. Tudi v teh primerih je bila povezava s cepljenjem malo verjetna, je še razbrati iz poročila.
Poleg tega so prejeli še prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. To so bili alergična reakcija, anafilaksija, venska tromboza, pljučna embolija, možganska kap, akutni miokardni infarkt, spontan pnevmotoraks, poslabšanje srčnega popuščanja ob okužbi dihal, padec in zmedenost ob okužbi neznanega izvora, epileptični napad, povišana telesna temperatura in bolečine v prsih ter hud glavobol. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
Dve smrti po cepljenju s cepivom AstraZenece, povezava malo verjetna
Na NIJZ so prejeli tudi 1441 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom AstraZenece, s katerim je bilo izvedenih najmanj 90.000 cepljenj. Med prijavljenimi neželenimi dogodki je bilo resnih 16 oziroma 1,1 odstotka.
Pri dveh osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju, v enem primeru pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi. Drugi primer je še v fazi preiskav. Obravnavana je bila tudi prijava resnega neželenega dogodka po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija zaradi bolečine v prsih in občutek težkega dihanja. Šlo je za osteomuskularno bolečino, povezava s cepljenjem pa je malo verjetna.
Ema preiskuje tudi krvne strdke po cepivu Johnson&Johnson
Evropska agencija za zdravila (Ema) je sporočila, da je začela preiskavo morebitne povezave med cepivom proti covidu-19 proizvajalca Johnson&Johnson in krvnimi strdki.
Odbor agencije za varnost zdravil je začel pregled, med katerim bo ocenil poročila o trombemboličnih dogodkih pri cepljenih s tem cepivom. Gre za štiri resne primere neobičajnih krvnih strdkov z nizkimi trombociti. En primer se je zgodil med kliničnim testiranjem, trije pa med cepljenjem v ZDA. Eden od njih je bil smrten.
Evropska agencija za zdravila je uporabo cepiva Johnson&Johnsona v EU odobrila 11. marca, cepljenje pa se bo začelo še ta mesec.
Ema preiskavo začenja nekaj dni po tistem, ko je sporočila, da gre pri podobnih krvnih strdkih po cepljenju s cepivom AstraZenece za redek stranski učinek. No, zdaj pa je agencija za zdravila tudi preiskavo cepiva AstraZenece razširila. Preiskujejo pet primerov sindroma kapilarnega prepuščanja, uhajanja tekočine iz krvnih žil, kar povzroča otekanje tkiva in padec krvnega tlaka.
Prejeli so tudi prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, kot so alergična reakcija, miokardni infarkt, parestezije in izguba moči v okončinah, povišana telesna temperatura z alergično reakcijo, motnje srčnega ritma, nestabilna angina pektoris, venska tromboza in pljučna embolija. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
Po cepljenju s cepivom Moderne, s katerim so do zdaj opravili najmanj 38.000 cepljenj, so na NIJZ prejeli 44 prijav neželenih učinkov. Med njimi je bila ena prijava resnega neželenega učinka oziroma 2,3 odstotka glede na vse posredovane prijave.
Pri starejši osebi je namreč prišlo do smrti po cepljenju. "Kot kaže, je bila oseba cepljenja v inkubacijskem obdobju okužbe z novim koronavirusom in zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. Primer je še v fazi preiskave," še piše v nedavno objavljenem poročilu.
