Cepivo AstraZenece in Oxforda vznemirja že od kliničnih raziskav dalje, nekaj sumov je bilo ovrženih, kot denimo tisti o (ne)učinkovitosti pri starejših, a krvni strdki v možganih pri cepljenih ljudeh, mlajših od 60 let, so razlog za zaskrbljenost. Tokrat so ob poročilih o teh primerih številni znanstveniki postali zelo pozorni. Dr. Matija Zupan, specialist nevrolog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana prav tako meni, da je dogajanje nujno spremljati in dobro preučiti.
Kako pogoste so cerebralne venske tromboze, torej krvni strdki v venah možganov, sicer med populacijo?
"V zadnjih treh mesecih na Nevrološki kliniki takega primera nismo zaznali. Tromboza venskih sinusov je redka oblika možganske kapi in tak primer bi v povezavi s cepljenjem proti SARS-CoV-2 zaznali. Je pa kar nekaj teh opisov iz tujine, in sicer pri mlajših osebah, pod 55 let starosti. Konkretno Evropska agencija za zdravila v mnenju o povezavi teh tromboz z dotičnim cepivom ugotavlja višji delež cepljenih, pri katerih so ugotovili to redko obliko možganske kapi, kot bi pričakovali. Je sicer relativno zahtevna za prepoznavo in običajno mine od prvih simptomov te resne nevrološke bolezni do postavitve diagnoze teden dni. Je pa nevarna in še posebej, če ostane neprepoznana, lahko vodi v težke klinične posledice: do otekline možganov, venskega infarkta, možganskih krvavitev, povišanega znotrajlobanjskega pritiska, epileptičnih napadov, kar lahko vodi v invalidnost in smrt. Teh primerov je bilo po cepljenju več, kot se jih pojavlja pri običajni populaciji. Pogostejše so take kapi pri ženskem spolu, kar velja tudi sicer brez cepljenja. Kakšni mehanizmi se skrivajo v ozadju, še ni povsem jasno in to bo zagotovo središče nadaljnjih raziskav. Vemo, da po prebolelem covidu prihaja do različnih oblik možganske kapi, tako venskih kot arterijskih. Večjih ishemičnih možganskih kapi zaradi arterijske trombembolije je pri covidu nekje dva do tri odstotke, pri cepivu pa je fokus na venski trombozi."
Previdno pri stanjih, ki večajo tveganje
Po trenutno dostopnih podatkih je bilo na Inštitutu Paul Ehrlich znanih 31 primerov tromboze pri bolnikih, ki so pred tem prejeli cepivo AstraZenece. V devetih primerih so jih povezali s smrtnimi posledicami. Šlo je za 31 primerov tromboze venskega sinusa od 2,7 milijona tistih, ki so prejeli prvo dozo, in 767 tistih, ki so prejeli drugo dozo. Od teh 31 je bilo 19 posameznikov, pri katerih je bila nato ugotovljena motnja strjevanja krvi. Tromboza venskega sinusa je redek pojav, prizadene dva do pet ljudi na milijon, pojasni dr. Janez Ravnik predstojnik oddelka za nevrokirurgijo v UKC Maribor, ki dodaja: "Glede na to, da trenutne študije še niso povsem pojasnile, kdo so najbolj izpostavljeni in kako, je vsekakor treba kot rizični faktor vzeti že znane rizične faktorje za cerebralno vensko trombozo, kot so motnje strjevanja krvi, nefrotični sindrom, kronične vnetne bolezni, predvsem pa so velik dejavnik tveganja hormonalni kontraceptivi, predvsem estrogenski, za katere vemo, da pomembno doprinesejo k možnosti venske tromboze, sploh v kombinaciji s kajenjem, saj gre v obeh primerih za kumulativni učinek na faktorje strjevanja krvi. Očitno svoje doprinese še cepivo, a je v primeru posameznih zapletov ta trenutek premalo podatkov o dodatnih dejavnikih tveganja, da bi lahko potegnili enoznačne vzporednice. Previdnost se mi tako zdi na mestu do dokončne analize zapletov, predvsem pa natančne analize odkritih in na novo odkritih pridruženih bolezni."
Kakšen je mehanizem nastanka venskih tromboz? Tudi sicer je koronavirusna bolezen velikokrat vzrok za težave s krvjo.
Pri venski trombozi po cepljenju pa opisujejo praviloma znižan nivo trombocitov, torej krvnih ploščic, ki so odgovorne za strjevanje krvi, podobno kot pri od heparina odvisni imunski trombocitopeniji, ki je deloma podobna temu, kar opažajo po cepljenju. To je ena od možnih hipotez.
Druga hipoteza, ki se ne zdi zelo verjetna, pravi, da bi lahko šlo za neprepoznan sočasen covid. Vemo, da tudi testiranje s PCR-tehniko ni vedno 100-odstotno, torej bi do tromboze v opisanih primerih lahko prišlo ob neprepoznani okužbi hkrati s cepljenjem.
Adenovirusna cepiva so tista, ki za dostavo genskega materiala za izdelavo protiteles v celico uporabljajo adenoviruse, po večini ti izvirajo iz šimpanzov. Taki sta še cepivi Johnson & Johnson in Sputnik, pa tudi kitajsko cepivo CanSino.
Tretja hipoteza je hipoteza adenovirusnega vektorja. Cepivo uporablja adenovirusni vektor, ki bi lahko spodbudil nastanek strdkov bodisi sam ali preko drugih mehanizmov. Poglaviten za nastanek tromboz je odnos med trombociti in endotelijem (notranjim slojem) žil. Da obstaja povezava med krvnimi strdki in dotičnim cepivom, je nedavno potrdil tudi eden od visokih funkcionarjev Eme, ni pa še jasno, kateri mehanizmi so v ozadju."
Pri RNK-cepivih teh tromboz ni bilo zaznati.
"Na Nevrološki kliniki smo v zadnjih mesecih obravnavali nekaj ljudi, ki so bili cepljeni in pred nastopom arterijske možganske kapi niso preboleli covida. V začetku leta smo imeli na naši kliniki dva takšna primera, ampak šlo je za cepljenje s Pfizerjevim cepivom. Pri nobenem od obeh primerov kapi nismo mogli povezati s cepljenjem, saj so bili prisotni tudi drugi, verjetnejši dejavniki tveganja zanjo."
Kateri so simptomi možganske venske tromboze?
"Simptomi so lahko zelo izraziti - hud glavobol, izguba zavesti, bruhanje, znaki povišanega znotrajlobanjskega pritiska, epileptični napadi -, taki primeri se običajno slabo končajo. Pogosteje vidimo nekajdneven plazeč se potek z glavobolom, ki napreduje in se okrepi v ležečem položaju ali pri naprezanju, poslabšanje vida bodisi z dvojnimi slikami, zamegljenim vidom, slabostjo. Pomembno je, da se natančno spremlja take simptome in se ob pojavu ustrezno ukrepa ter čim prej opravi ustrezne nevrološke preiskave. Slovenija ima kapacitet za diagnostiko in zdravljenje v obeh kliničnih centrih in regionalnih bolnišnicah dovolj, največji izziv je postaviti prvi sum, ki prične diagnostično pot pri takem bolniku."
Je dovolj zagotovil, da starejši od 60 let niso v nevarnosti?
"Tu bi bil previden; potrebnih bo še nekaj dodatnih raziskav pri tej starostni skupini. Doslej je šlo res za mlajše osebe, večinoma ženske, tromboze venskih sinusov se po naravi same bolezni tudi sicer pojavljajo pri mlajši populaciji, to ni običajna bolezen starejših od 70 let. Za konec pa moramo poudariti, da je večja verjetnost nastanka možganske kapi vseh oblik, vključno z možgansko vensko trombozo, ob prebolevanju covida kot po cepljenju ne glede na izbor cepiva. Brez dvoma pa terjajo taki dogodki podrobne raziskave in previdnost, brez obtoževanja in kazanja s prstom."