Bivši slovenski predsednik Milan Kučan je včeraj posebej za Večer dejal, da poteze vlade, ki z njegovega poročila o možnem nadaljnjem razvoju dogodkov v Bosni in Hercegovini iz leta 2011 umika oznako zaupnosti, ne razume najbolje: "Dokument je vendar že javno objavljen v knjigi zgodovinarja Boža Repeta, zato sploh ni nobena tajnost!" Ponovil je ugotovitev, podano za slovensko tiskovno agencijo STA, da vladna poteza lahko pomeni le preusmerjanje pozornosti z očitkov, da je premier Janez Janša širil non-paper o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu po etničnih principih.
Torej, prepis dokumenta z datumom 2. februar 2011 je objavljen v Repetovi knjigi Prvi predsednik, to je Kučanovi biografiji, izšli leta 2015, in sicer na straneh od 560 do 574. No, v četrtek popoldne je Janševa vlada umaknila oznako zaupnosti z dotičnega dokumenta s številko Z-103-34/2010 in datumom 26. januar 2011. Zanj na vladi pravijo, da gre za dokument, ki ga je Kučan v vlogi posebnega poročevalca za BiH pripravil za tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja. Predvidena razprava o tem je sicer tedaj na vrhu EU odpadla. Ali gre za isti dokument, po pisanju STA ni jasno. Je pa agencija zaprosila vlado o posredovanju dokumenta, a do sinoči še ni dobila odgovora.
Naj tukaj spomnimo, da je že aprila upokojeni verski voditelj muslimanov v Bosni in Hercegovini, dolgoletni reis ul ulema, torej veliki mufti, kar je podobno nazivu nadškofa med katoliki, Mustafa Cerić, v javnem pismu Kučana obtožil, da naj bi prav on stal za famoznim non-paperjem, ki predvideva razdelitev BiH po etničnih principih. Zadnje tedne so avtorstvo ali pa vsaj razpečevanje tega non-paperja, ki ga je sredi aprila uspelo objaviti slovenskemu spletnemu portalu Necenzurirano.si, pripisovali celo slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju, ker je prišlo na dan, da je tročlansko predsedstvo BiH zaupno spraševal o možnem razpadu te države, predvsem pa Janševemu kabinetu. Prvi je, osebno prizadet, kaj takega odločno zavrnil, od predsednika vlade pa smo se zanikanja načakali celih pet dni. Se pa je pred tem pisalo, da naj bi bil dokument iz Janševih rok v svoje roke prejel predsednik Evropskega sveta Charles Michel, o njem naj bi se bil z Janšo po lastnih navedbah pogovarjal albanski premier Edi Rama.
V Bruslju so sicer prejšnji teden za avstrijsko tiskovno agencijo APA potrdili obstoj dokumenta, ki se navezuje na omenjeni non-paper o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu, katerega obstoj je vmes slovenska vlada vehementno zanikala. So pa v Bruslju pomenljivo zavrnili objavo, češ da bi s tem utegnili izzivati izbruh novih konfliktov.
Dokument je vendar že javno objavljen v knjigi zgodovinarja Boža Repeta
Kučan pa je Ceriću še pred tem zapletom takoj nedvoumno odgovoril: "Glede BiH sem se vselej dosledno in povsod zavzemal za njeno ozemeljsko celovitost, za enakopravnost njenih treh narodov, Bošnjakov, Hrvatov in Srbov, v mejah, kakršne je imela kot jugoslovanska republika. Zato me je presenetilo tolmačenje mojega poročila o BiH. Pri pripravi poročila sem izhajal iz krute realnosti, v kateri živijo državljani BiH, in ne iz fiktivnih stanj in iracionalnih podmen. Moje izhodišče je bilo, da obstoj BiH zagotavljajo njeni državljani, ker je to njihov interes, in ne sile od zunaj ali od zgoraj." Cerić je namreč Kučanu tudi očital, da naj bi bil prav on leta 2011 kot posebni odposlanec slovenske vlade v Bosni prvi vprašal: "Ali si državljani BiH to državo sploh želijo ali ne?" Kučan je včeraj za Večer dejal, da je na koncu poročila opozoril, v katero smer naj se razvija BiH, da ne bi država razpadla, kakor se je že zgodilo ob razpadu bivše Jugoslavije.
Vsekakor nam je Kučan zatrdil, da njegovega poročila nikakor ni mogoče primerjati ali zamenjati s spornim non-paperjem: "V mojem dokumentu ni niti besede o spreminjanju meja. Kdo je sporni dokument napisal ali širil, ne vem. Sem pa na sarajevski televiziji na vprašanje, ali je predsednik naše vlade razpošiljal ta non-paper, odgovoril, da 'predsednik moje vlade to zanika, in če premier neke države to reče, je to verjetno treba verjeti'." Kučan je še izrazil razočaranje, ker je škandal z non-paperjem škodoval ugledu Slovenije. Da bi Kučanovo poročilo moralo ostati zaupno, pa sicer meni tudi aktualni predsednik Pahor. "To poročilo ni namenjeno javnosti, namenjeno je političnim odločevalcem in menim, da bi moralo pri tem ostati," je izjavil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
