Novela zakona o delovnih razmerjih: Sindikati zadovoljni, delodajalci ne

Vlada je danes potrdila predlog novele zakona o delovnih razmerjih. A ne v celoti. Med spremembami so tudi direktive EU, ki jih mora Slovenija sprejeti do 15. novembra, če se želi izogniti tožbi Evropske komisije in kazni v višini 1,5 milijona evrov.

O vseh preostalih spremembah, kot so zastaranje terjatev za prekarne delavce, možnost 30-urnega polnega delovnega časa, ureditev dela na domu, zaostritev kvot agencijskega dela, obvezen enkratni mesečni 48-urni počitek zaposlenih, seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe in izenačitev položaja rejniških družin, pa bo govor v drugi fazi, ko bodo spet stekla pogajanja s sindikati in delodajalci. "Sledi drugi krog, v katerem bosta imela oba socialna partnerja možnost predlagati svoje ukrepe. Tam bomo nadaljevali pogovore, in če bomo podpisali memorandum z delodajalci o pridružitvi nazaj v ESS, bomo tudi postavili jasen časovni okvir," je še napovedal minister za delo Luka Mesec po seji vlade. Sicer pa pravi, da je z izplenom prvega kroga zadovoljen, saj tudi te spremembe izboljšujejo položaj zaposlenih v Sloveniji.

Novosti tudi pri agencijskem delu

Kaj torej zaposlenim prinašajo spremembe v prvi fazi? Do pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta, ki ga bodo lahko dobili zaposleni, ki skrbijo za bolne starše. O tem bodo morali delodajalca predhodno obvestiti. Nadalje se uvaja subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju. Kar pomeni, da bo naročnik del pri podizvajalcih imel v primeru, da projekt zaide v težave, večjo odgovornost tudi do zaposlenih pri podizvajalcih. Sicer pa bodo vsi zaposleni po novem imeli enkrat letno možnost predlagati delodajalcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi delovnimi pogoji. Delodajalec se bo moral na to odzvati in se opredeliti. Ena ključnih sprememb delovne zakonodaje je tudi pisno opozorilo delodajalca zaposlenemu pred odpovedjo, ki ga bo zaposleni lahko izpodbijal.

Novosti bodo tudi pri agencijskem delu. Do zdaj je veljalo, da dobijo agencijski delavci, ko so na čakanju, minimalno 70 odstotkov minimalne plače. Novela zakona predvideva, da se ta znesek zviša na 80 odstotkov plače, ki bi jo agencijski delavec dobil, če bi delal. V zakon so zapisali tudi pravico do odklopa. Delodajalci bodo morali sprejeti ukrepe, kako delavcu ne bodo posegali v pravico do počitka, ga v tem času motili s telefonskimi klici in elektronsko pošto. Kako točno bodo to izvedli, je stvar kolektivnih pogodb. Kjer pa teh ni, se bodo o tem morali dogovorili v podjetju. Žrtve družinskega nasilja pa bodo imele pravico do pet dni plačanega dopusta za preselitev iz nasilnega okolja. Tukaj je še večja zaščita sindikalnih zaupnikov. Doslej je veljalo, da je lahko delodajalec sindikalnega zaupnika takoj odpustil, spor pa sta po tem reševala na sodišču, kar lahko zelo dolgo traja. Novela zakona zato predvideva, da dobi ta odpuščeni sindikalist možnost zadržanja odpustitve do odločitve sodišča na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. V tem času je tak sindikalist še vedno zaposlen in ima pravico do 80 odstotkov plače.

Mesec: Sprejeti je bilo treba politično odločitev

Prav glede večje zaščite sindikalnih zaupnikov naj bi bilo med sindikati in delodajalci največ razhajanj, kar so delodajalci danes sicer zanikali v pozivu vladi in koalicijskim strankam, naj ne zaprejo socialnega dialoga, ker bodo zato morali prevzeti tudi svoj del odgovornosti. "Ne gre za vprašanje sindikalnega zaupnika, kar želijo sindikati v javnosti predstaviti kot kamen spotike. Ampak gre za temeljno in načelno vprašanje, ali smo vsi socialni partnerji enakovredni oziroma ali imamo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj," poudarjajo v sporočilu za javnost reprezentativne delodajalske organizacije Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Pravijo, da so v zadnjih dneh pokazali dovolj posluha in odgovornosti. Strinjali so se, da se nekatere pravice zaposlenih uredijo z novelo že v tokratnem posegu v zakon. To pomeni, da se zakon o delovnih razmerjih ne bi spreminjal le z vnosom dveh evropskih direktiv, temveč še s 13 drugimi členi, uskladili pa so še dve dodatni zavezi iz koalicijske pogodbe - ureditev agencijskega dela in ureditev pisnega opozorila pred odpovedjo.

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pa pravi, da so bila pogajanja o prenovi delovne zakonodaje kompromitirana že, ko je minister za delo Luka Mesec junija poslal osnutek v javno obravnavo, četudi pogajanja še niso bila zaključena. Za RTV Slovenija je v sredo povedal, da socialnega dialoga v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ne bo in da se bodo obrnili na evropske institucije. Spoštovanje pravil socialnega dialoga naj bi zahtevali pri evropskem komisarju za delovna mesta in socialne pravice Nicolasu Schmitu. V OZS pa menijo, da so pogovori v zadnjih dneh pokazali, da gre pri poizkusu obuditve socialnega dialoga zgolj za enosmerno komunikacijo, "saj smo se pogovarjali le o predlogih sindikatov in Levice, ne pa tudi o predlogih delodajalcev", so zapisali v sporočilu za javnost. Minister Mesec pa, da so bili zelo jasni tudi sindikati, in sicer če člen o zaščiti delavskih predstavnikov ne bi bil sprejet, bi to zanje pomenilo konec socialnega dialoga. "Prišli smo v položaj, v katerem je bilo treba sprejeti politično odločitev. Treba pa je vedeti, da je delodajalska stran socialni dialog zapustila, sindikalna pa ne."

Kaj bo z drugim krogom pogajanj glede na nezadovoljstvo delodajalcev, tako še ni povsem jasno, čeprav minister nanj računa. Odločitev vlade, da sprejme neusklajeno različico predloga novele zakona o delovnih razmerjih, ki je bližje sindikalnim željam, je namreč močno razočarala delodajalce. Sindikalne centrale, članice ESS pa so zadovoljne, da je vlada na koncu, po zahtevnem in konfliktnem pogajalskem procesu, ki je trajal leto dni, zmogla dovolj politične modrosti, da je poleg implementacije evropskih direktiv v predlogu novele zakona o delovnih razmerjih uveljavila tudi nekatere zaveze iz koalicijske pogodbe.