Poleg tega so v torek opravili še 26.516 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate potrjujejo s PCR testiranjem.
Delež pozitivnih testov je bil za 0,9 odstotne točke nižji kot v torek. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb znaša 97, dan prej pa je znašalo 113.
V bolnišnicah zdravijo devet covidnih bolnikov manj kot dan prej, število hospitaliziranih na oddelkih intenzivne nege ostaja enako.
Po podatkih vlade je doslej covid-19 prebolelo 250.288 ljudi.
S prvim odmerkom cepiva proti covid-19 je cepljenih 781.557 oz. 45,2 odstotka starejših od 18 let. Z drugim odmerkom pa je cepljenih 568.057 oz. 32,9 odstotka starejših od 18 let. Med starejšimi od 50 let je s prvim odmerkom cepiva proti covid-19 cepljenih 524.564 oz. 59,9 odstotka, z drugim odmerkom pa je cepljenih 435.925 oz. 49,7 odstotka prebivalcev, še navaja vlada.
Vlada turizmu zagotovila dodatnih 243 milijonov evrov pomoči
Novi covidski odloki
S ponedeljkom, 21. junijem, vlada odpravlja omejitve obratovalnega časa gostinskih lokalov. Dovoljeno pa bo tudi obratovanje nočnih lokalov in diskotek in tu je edina časovna omejitev, da so lahko odprti od 5. do 24. ure.
Prav tako ne bo več omejitve na zgoljh "sedečo" postrežbo, za gostinske mize ostaja samo še pogoj trimetrske oddaljenosti.
Za javne shode in prireditve nad 100 oseb bo obvezen pogoj PCT, na kulturnih prireditvah pa so po novem dovoljena tudi stojišča. Uporaba zaščitnih mask na teh prireditvah na prostem ne bo več obvezna.
Do največ 100 oseb se bo lahko zbralo tudi za izvajanje bogoslužja.
Vlada je danes potrdila predlog novega interventnega zakona za omilitev posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo. Ta panogi gostinstva in turizma po navedbah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška prinaša dodatnih 243 milijonov evrov pomoči.
"Nekaj naših predlogov v njem ni, ker mora vlada skrbeti tudi za stabilnost javnih financ. Zato bomo dodatnih 30 milijonov evrov namenili iz evropskih kohezijskih sredstev. Panogi bomo torej skupaj zagotovili skoraj milijardo evrov pomoči," je na twitterju zapisal Počivalšek.
Kot je zatrdil, so ves čas epidemije imeli odprt dialog z vsemi zbornicami in iskali možne rešitve. "Poleg splošnih ukrepov, kot je čakanje na delo, smo zagotovili tudi takšne, namenjene samo njim. Panoga je doslej iz vseh protikoronskih zakonov dobila direktno nakazanih 705 milijonov evrov," je poudaril.
Turistično gospodarstvo za dopolnitev interventnega zakona
Vrsta turističnih gospodarskih združenj ocenjuje, da je predlagani interventni zakon nujno potrebno dopolniti. V zakon je treba vrniti ukrep enkratnega dodatka za turizem, dodatno pomoč za samozaposlene ter podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo do 31. decembra 2021, so zapisali deležniki.
"Interventni zakon za turizem, ki smo ga po dolgotrajnem, večmesečnem usklajevanju, nestrpno pričakovali, sicer prinaša določene ukrepe dodatne pomoči, v zadnji verziji pa ne vsebuje več ukrepov enkratnega dodatka za turizem in povečane pomoči samozaposlenim. Zaradi počasnega okrevanja panoge in izvensezonskega obdobja, ki sledi po poletju, je do konca leta nujno podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo, kot priporočajo tudi evropske institucije," je v skupnem pismu zapisalo 17 deležnikov iz turističnega gospodarstva.
"Ravno ti ukrepi so bili namenjeni segmentom turizma, ki jih je epidemija najbolj prizadela; mestni hoteli, turistične agencije, turistični vodniki, poslovni turizem, rent a car dejavnost - to so primeri segmentov, ki beležijo več kot 80-odstotni upad prihodkov," so opozorili v pismu. "Bojimo se, da bodo številna turistična podjetja v primeru sprejetja zadnje verzije interventnega zakona prenehala s poslovanjem. Zavedati se je potrebno tudi, da se bo zaradi odloženih kreditnih obveznosti stanje v veliko podjetjih še poslabšalo."
Letošnja glavna turistična sezona ne bo boljša od lanske
Opozorili so, da letošnja glavna turistična sezona ne bo boljša od lanske. V veljavi so številne omejitve poslovanja, poleg tega pa različni pogoji za prehajanje mej in čakanje na evropski potovalni certifikat onemogočajo zagon turizma v polni meri.
"Zaradi navedenega menimo, da je skrajni čas za ustrezno dopolnitev interventnega zakona, ki bo turističnim podjetjem omogočil preživetje. V zakon je treba vrniti ukrep enkratnega dodatka za turizem, dodatno pomoč za samozaposlene ter podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo do 31. decembra 2021," poudarjajo.
Pismo so podpisali Turistično gostinska zbornica Slovenije, njena posebna skupina, Združenje hotelirjev Slovenije, Združenje kampov Slovenije, Združenje igralništva Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Kongresni urad Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Sekcija za gostinstvo pri OZS, Združenje Slovenia Outdoor, Združenje slovenskih žičničarjev, Zbornica gorskih centrov, Skupnost Julijske Alpe, Turizem Ljubljana, Združenje JRE Slovenija, Turistična zveza Slovenije ter Združenje rent a car.
V Združenju turističnih agencij Slovenije so vlado danes že v samostojnem pismu pozvali, da v interventni zakon vrne ukrepe, za katere je celotna turistična stroka na sestankih sveta na gospodarskem ministrstvu vztrajala, da so nujni. Izpostavili so izplačilo enkratne nepovratne pomoči, subvencioniranje čakanja na delo do konca leta, pokrivanje fiksnih stroškov do konca leta ter izplačevanje univerzalnega temeljnega dohodka deležnikom v turizmu, ki so enoosebne družbe.
Lani povprečno več kot 95-odstotni upad prometa
Miro Hribar je v imenu receptivnih turističih agencij v sporočilu za javnost medtem opozoril, da je njihova podjetja novi predlog interventnega zakona popolnoma zaobšel. "Kot 100-odstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti. Naša dejavnost se namreč še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja, pričakujemo da bo potrebnih še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirati," je opozoril.
"Naši gostje so izključno tujci, ki v veliki večini koristijo letalski prevoz. V Slovenijo pripeljemo večino organiziranih skupin iz oddaljenih tržišč, organiziramo številne mednarodne konference ter ostale poslovne dogodke, ob tem pa vlagamo velika sredstva v mednarodno promocijo Slovenije. Naši gostje prihajajo v Slovenijo tudi izven glavne potovalne sezone in imajo dokazano bistveno večjo dodano vrednost, saj v Sloveniji pustijo kar dva- do trikrat več kot domači in tudi kot avtomobilski gostje iz sosednjih držav," je posvaril ob tem.
A so imele te agencije lani povprečno več kot 95-odstotni upad prometa, boljšega rezultata ne pričakujejo niti letos. "Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratne pomoči zaradi ogromnega izpada kot podjetja in dejavnost ne bomo preživeli. In močne posledice tega bo čutil slovenski turizem še vrsto let," je posvaril Hribar.
Poleg protikoronskih pomoči je ministrstvo po njegovih navedbah z različnimi razpisi podelilo 238 milijonov evrov spodbud za več kot 5000 podjetij iz panoge. "Tudi na prihodnjih razpisih bo posebna pozornost namenjena gostinstvu in turizmu, saj se zavedamo težav in pomena panoge," je napovedal.
Boni? Vlada uvaja nove bone v vrednosti 192,2 milijona evrov, za potrošnjo v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Prejeli jih bodo vsi državljani: odrasli v višini 100 evrov, mladoletni 50 evrov. Hkrati so se spremenili pogoji za unovčenje lanskih turističnih bonov: unovčiti jih je mogoče tudi pri sezonskih ponudnikih namestitev in pri tistih, ki so svoja vrata odprli v letošnjem letu.
Vlada sprejela predloga zakonov o investicijah in nujnih ukrepih v zdravstvu
Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o investicijah v zdravstvo in predlog zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu, je na twitterju sporočil premier Janez Janša. Prvi ureja zagotavljanje in porabo skoraj dveh milijonov evrov v zdravstvu do leta 2031, drugi pa določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19.
Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031 so pripravili na ministrstvu za zdravje. Predlog zakona ureja porabo sredstev v višini 1943 milijonov evrov, ki se bodo zagotavljala z rednimi letnimi proračuni v letih od 2021 do 2031, in sicer v finančnem načrtu ministrstva za zdravje, je razvidno iz predloga zakona, ki je bil v začetku maja objavljen na portalu e-demokracija.
Naložbe so med drugim predvidene v univerzitetnih kliničnih centrih (UKC) Ljubljana in Maribor, splošnih in specialnih bolnišnicah, psihiatričnih bolnišnicah, porodnišnicah, fakultetah za študij medicine in dentalne medicine ter znanstveno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah na področju zdravstva.
Predlog zakona med drugim predvideva izgradnjo nove gastroenterološke klinike v ljubljanskem UKC, novega objekta kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, novega prizidka k stari porodnišnici in ortopedski kliniki. Na področju splošnih bolnišnic je načrtovana izgradnja gorenjske regijske bolnišnice, predvidene pa so tudi nove kapacitete na področju negovalnih bolnišnic in negovalnih domov.
Vlada je danes potrdila tudi osnutek predloga zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je ministrstvo na vlado poslalo minuli teden. Predlog zakona določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19. Med drugim določa podaljšanje nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, način naročanja na cepljenje, vodenje seznama naročenih oseb in način izvedbe cepljenja proti covidu-19. Določa tudi pogoje za donacijo ali odprodajo viška zdravil in cepiv proti covidu-19 ter določneje ureja pravno podlago za zbirko centraliziranega nacionalnega seznama za spremljanje seznama naročenih za cepljenje in ostale zdravstvene storitve na primarni ravni.
