Novi predsednik GZS Tibor Šimonka: "Strokovnjake moramo zadržati v Sloveniji"

Člani skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na sredini e-seji za predsednika GZS za naslednje dveletno mandatno obdobje izvolili Tiborja Šimonko, sicer glavnega podpredsednika v SIJ - Slovenski industriji jekla, ki bo funkcijo predsednika GZS opravljal nepoklicno in bo z 28. majem na tem položaju nasledil Boštjana Gorjupa (BSH Hišni aparati Nazarje), ki je GZS predsedoval zadnja štiri leta. S Tiborjem Šimonko smo se pogovarjali o viziji njegovega predsedovanja največji slovenski gospodarski zbornici z več kot 170-letno zgodovino.

Zakaj ste se odločili kandidirati za predsednika GZS?

"Kolegi direktorji so me nagovorili, naj bolj aktivno vstopim v širši slovenski gospodarski prostor, in po določenem obdobju razmišljanja sem dobil zalet, da kandidiram za predsednika GZS. Funkcija je nepoklicna in za le dve leti, obenem so se lastniki SIJ strinjali, da kandidiram za to funkcijo, saj je to ne nazadnje priznanje tudi za sam SIJ."

Občutno več za raziskave in razvoj

Na katerih potezah bo temeljilo vaše predsedovanje GZS?

"Velik izziv predstavlja zeleni prehod, saj je Evropa sprejela relativno stroge ukrepe in cilji, ki so postavljeni, so velik izziv za slovensko gospodarstvo in posebej za nekatere panoge, ki so energetsko intenzivne. Skušali bomo doseči, da bodo posledice, ki jih prehod na zeleno gospodarstvo prinaša, primerljive s konkurenčnimi gospodarstvi, ki podnebne nevtralnosti ne danes in ne v prihodnje ne bodo dosegla - pri tem mislim predvsem na Daljni vzhod, ZDA, Indijo in ostale, iz katerih konkurirajo našim podjetjem na evropskem in drugih tržiščih in niso obremenjena z okoljskimi dajatvami kot slovenska in evropska podjetja. Kratkoročno, še v tem letu, želimo storiti spremembe na področju davčnih bremen, pri uvedbi razvojne kapice, da bi v Sloveniji zadržali čim več strokovnjakov, da nam ti zaradi nekaj sto evrov mesečno višje plače ne bi odhajali v tujino, pa pri poenostavitvi postopkov, ki otežujejo nova vlaganja in prihod novih investitorjev v Slovenijo ter zavirajo obstoječe domače investitorje. Tukaj je treba veliko postoriti. V zadnjih 30 letih smo za desetkrat povečali število predpisov in zakonov, ki obremenjujejo delovanje poslovnih subjektov. Če vsako leto za nekaj odstotkov zmanjšamo te predpise, bo to dodaten impulz za slovensko gospodarstvo.

Med dolgoročnimi cilji je digitalizacija. Velika vlaganja v razvojno-raziskovalno dejavnost in v inovacije v višini vsaj treh odstotkov BDP so predpogoj, da dosežemo želeno raven dodane vrednosti na zaposlenega, kjer danes zaostajamo za približno 28 odstotkov za cilji, ki so postavljeni do leta 2025. Danes slovenska ekonomija v povprečju dosega 44.500 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je bistveno premalo, da bi lahko rekli, da se približujemo državi socialnega in vsesplošnega blagostanja, kar je eden dolgoročnih ciljev, ki jih lahko GZS, v katero je vključenih nad 6000 podjetij, tudi z vpetostjo v regijske zbornice in panožna združenja in vsemi svetovalnimi telesi, pomaga podpreti. Če ne bomo imeli močne ekonomije, ne bo boljše. Prizadevati si moramo, da naša podjetja proizvedejo čim več končnih izdelkov in ne delajo le dodelavnih poslov. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč, a če bomo pri določenih stvareh vsi stopili skupaj, tudi na področju politike, zavedajoč se, da smo vsi v istem čolnu, nam bo lažje, saj ne nazadnje tudi ostali svet ne počiva. To smo dolžni storiti tudi zato, da bo našim zanamcem šlo boljše. Določene države, kot sta Češka in Slovaška, so nas ujele in celo prehitele, primer Dolenjske, ki je v tem trenutku verjetno gospodarsko najbolj razvita slovenska regija, pa kaže, da nekaj uspešnih podjetij (Krka, Revoz, Adria Mobil) za sabo povleče še ostale."

Biti pripravljeni na morebiten val stečajev

Kateri so po vašem glavni izzivi slovenskega gospodarstva v obdobju epidemije koronavirusa in po njej?

"Velik izziv bo reševanje slovenskega gospodarstva tudi po koncu epidemije, in sicer z nadaljevanjem ukrepov, ki so že bili sprejeti, z njihovo modifikacijo ali morda uvedbo celo kakšnih novih ukrepov. Ne vemo prav natančno, kakšno je trenutno stanje slovenskega gospodarstva, niti tega, kaj bo potem, ko bodo ukrepi prenehali ter ko bo odpravljen moratorij za odplačevanje dolgov in bodo ugasnile poroštvene sheme. So pa podatki v prvih mesecih letošnjega leta ohrabrujoči, saj nakazujejo okrevanje, in če epidemija ne bo imela dolgoročnejših posledic v tem letu, smo lahko optimistični. Predlogi davčnih razbremenitev gredo v pravo smer, saj če bo manj davkov, bo slovensko gospodarstvo bolj uspešno, čez čas pa bo posledično, tudi zaradi večje potrošnje, davkov celo več. Najbolj prizadetim gospodarskim panogam, kot so gostinstvo, hotelirstvo in turizem, bo treba dodatno pomagati, verjetno tudi s podaljšanjem ukrepov. Ne vemo še, kakšen val stečajev podjetij se utegne zgoditi po koncu epidemije, a z ukrepi moramo biti pripravljeni, ne tako kot leta 2009, ko smo dopustili propad kar nekaj do tedaj uspešnih slovenskih podjetij."

Ali boste z imenovanjem za predsednika GZS obdržali funkcijo glavnega podpredsednika v SIJ?

"Ja, dogovor je takšen, da do izteka mandata še nekaj let ostanem na tem delovnem mestu v SIJ, seveda pa mi bo ta angažma vzel nekaj dodatnih ur ali kakšen dan v tednu."