Ko se je 6. januarja v Washingtonu odvijal eden večjih notranjepolitičnih pretresov za velesilo, desant podivjanih skrajnih desničarjev, podpornikov Donalda Trumpa na Kapitol - ta je pretresel tudi demokratični svet -, veleposlanik Tone Kajzer še ni služboval v Washingtonu. Mandat je, kot so nam sporočili iz ministrstva za zunanje zadeve, nastopil 11. januarja. A danes se bo že udeležil inavguracije novega ameriškega predsednika, demokrata Josepha Bidna. Poverilna pisma (tako kopije kot original) je veleposlanik predal še Trumpovi administraciji po postopku v skladu z veljavnimi ukrepi zaradi epidemije covida-19, torej neosebno, so še pojasnili na MZZ. Spomnimo: predsednik vlade Janez Janša, ki je Kajzerja pred meseci izbrala za vodenje diplomatsko-konzularnega predstavništva (DKP) v Washingtonu, Bidnu še vedno ni čestital z zmago.
Do predčasne menjave na veleposlaniškem položaju v Washingtonu je prišlo jeseni, in to tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, na katerih je slovenski premier odločno stavil na Donalda Trumpa, Bidna pa označeval za "šibkega". Janševa vlada je iz ameriške prestolnice v Dublin umaknila Stanislava Vidoviča, sicer iz političnega kroga SMC. Kajzer je agreman dobil po hitrem postopku, še v času odhajajoče Trumpove administracije.
V času, ko je bilo že jasno, da se slovenski zet poslavlja iz Bele hiše, sta Washington obiskala zunanji minister Anže Logar in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, kar so nekateri v političnih in diplomatskih krogih ocenili kot vsaj "nenavadno potezo". V vladi so trdili, da je šlo za povratni obisk, saj se je poleti na Bledu mudil šef ameriške diplomacije Mike Pompeo, ki je bil prejšnji teden nezaželen v EU in je svojo poslovilno pot odpovedal. Podpisali so memorandum o jedrskem sodelovanju. Ocene, kaj bo ta obisk pri Trumpovih, pet pred 12 ob izteku njegovega mandata, pomenil za delo in položaj novega slovenskega veleposlanika v ameriški prestolnici, so različne.
"Izsiljeno politično imenovanje"
Nekdanji veleposlanik, tudi v ZDA, upokojeni diplomat Roman Kirn je v ponedeljek za Reporter ocenil, da je bil povolilni obisk Logarja in Vrtovca v ZDA "zgrešen", saj da je "za ameriško politiko skrajno nenavadno po volitvah prihajati na obisk k odhajajoči administraciji, zlasti ob taki povolilni polorizaciji. Edino logiko bi bilo mogoče videti, če bi Logar obiskal tudi kakšnega pomembnega člana nove administracije." Opozoril je še, da je bilo hitenje z novim veleposlanikom Kajzerjem podobna napaka, "soglasje za imenovanje smo dobili, ko ameriška administracija tega ne opravlja. Šlo je za izsiljeno politično imenovanje kariernega diplomata, ki bo zaradi tega imeli izjemno težko delo v Washingtonu."
Zakaj drugače kot leta 2008
V letu 2021 prihaja sicer v diplomatsko-konzularni mreži do več menjav, in to ne glede na dejstvo, da Slovenija v drugi polovici leta predseduje svetu EU. Nekatere sogovornike v diplomatskih in političnih vrstah to preseneča, saj je praksa drugačna kot leta 2008 ob predsedovanju evropski povezavi. Tedaj je Janševa vlada mandate zavoljo tega projekta podaljšala. S strategijo, po kateri bo do menjav prišlo pred predsedovanjem, je zunanji minister Anže Logar diplomatski zbor seznanil že ob posvetu diplomacije, in sicer z argumentom, da mora biti delo na veleposlaništvih tako uigrano, organizirano, da je menjava na čelu veleposlaništva bolj ali manj rutinska opravilo, ne pa večja motnja. V vsakem primeru bo glede na časovnico do menjav prihajalo tik pred predsedovanjem ali celo že med njim.
Seveda je možna tudi druga razlaga: da se je Janševa vlada redno menjavo odločila izpeljati, ker bi ji enoletno podaljšanje mandatov lahko odvzelo možnost obsežnejšega kadrovanja v diplomaciji in s tem protežiranja svojih favoritov. Redne volitve so leta 2022, a politične razmere pri nas so daleč od predvidljivih in stabilnih.
Razpis je končan
Notranja seznanitev s prostimi delovnimi mesti vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v letu 2021 je bila objavljena že konec decembra 2020 in vključuje devet veleposlaništev (Berlin, Bern, Bratislava, Budimpešta, Dunaj, Haag, Ottawa, Priština in Teheran), dve stalni predstavništvi (pri OZN v New Yorku ter pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi) in tri generalne konzulate (München, Milano in Trst). Rok za prijave se je iztekel 13. januarja 2021. Poenostavljeno povedano gre postopek takole: notranja komisija MZZ opravi izbor, ki ga kasneje potrdi vlada. Končno imenovanje veleposlanikov podpiše predsednik republike, a običajno kadrovske rešitve v trikotniku MZZ-vlada-urad predsednika uskladijo že prej.
Notranja seznanitev s prostimi delovnimi mesti ne vključuje veleposlaništva v New Delhiju in urada RS v Palestini, v obeh primerih imata vodnji namreč možnost podaljšanja razporeditve za dve leti po t. i. sistemu 2+2. Prav tako v notranji seznanitvi ni bilo veleposlaništev v Bruslju, v Sarajevu in stalnega predstavništva pri OECD v Parizu. Kot je pisal Dnevnik, bi omenjena mesta lahko zapolnili s kadri iz tako imenovane nekarierne oziroma politične kvote. Več je bilo v zadnjem času ugibanj, ali naj bi eno veleposlaniško mesto pripadlo tudi uradnemu govorcu MZZ, nekdanjemu veleposlaniku na Dunaju, nesojenemu šefu DKP v Zagrebu Aleksandru Geržini.
Geržina, ki je brez kakršnegakoli komentarja, naj bi se zanimal za veleposlaniški položaj v Berlinu, a po naših informacijah naj bi si premier Janša tam želel nekoga, ki sodi v njegov tesen politični krog, saj gre kot v primeru Washingtona za strateško zelo pomembno pozicijo v mreži. Kajzer, kot je znano, velja za diplomata iz ožjega Janševega kroga, njegovega zaupnika. Po pisanju Dnevnika pa bi mesti na Dunaju in Berlinu utegnili zanimati tudi sedanja državna sekretarja na MZZ Gašperja Dovžana in Stanislava Raščana.
Že dlje časa je v obtoku tudi ugibanje, ali se utegne v zunanjo službo MZZ vrniti Jelko Kacin, ki se je ta teden poslovil z mesta uradnega govorca vlade za covid-19. Kritike Kacina - sedaj službuje kot državni sekretar za cepljenje v Janševem kabinetu - zaradi nastopov na tiskovnih konferencah so se vrstile več mesecev, vsaj od jeseni, ko je pospešek dobil drugi val epidemije, tudi znotraj vladnih in ministrskih vrst. A zanimivo, da se je Kacinu uspelo obdržati skoraj do SP v biatlonu na Pokljuki, kjer bo skupaj z Andrejem Šterom vodil organizacijski odbor. In bi v tem času tako zelo težko vodil še dnevne novinarske konference. Pri Kacinovem morebitnem novem veleposlaniškem angažmaju pa obstaja tudi objektivna okoliščina, da je star 65 let, diplomat pa lahko v zunanji službi v skladu z zakonom o zunanjih zadevah dela največ do dopolnjenega 68. leta. Torej celotni mandat zanj ne pride v poštev.
Širitev mreže v Aziji in Evropi
V ministrstvu za zunanje zadeve letos načrtujejo, kot so pojasnili, širitev mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev v Aziji in tudi dodatno v Evropi. Kje konkretno, niso navedli. Proračun za delovanje diplomatsko-kozularne mreže za leto 2021 znaša skupaj 51,374 milijonov evrov. Za predsedovanje svetu EU so v finančnem načrtu MZZ za leto 2021 načrtovana sredstva v skupni višini 22,111 milijonov evrov, in sicer 14,249 mio evrov za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca za socialno varnost za javne uslužbence v okviru posebnega kadrovskega načrta predsedovanja, nadaljnih 7,862 milijona evrov pa za materialne stroške, povezane s pripravo in izvedbo predsedovanja. Glavnina stroškov je povezana z napotitvijo javnih uslužbencev v okviru posebnega kadrovskega načrta na Stalno predstavništvo pri EU v Bruslju in na veleposlovaništvo ter za stroške nadomestne lokacije za delovanje stalne pisarne v Bruslju za čas predsedovanja. Okvirni budžet za projekt predsedovanja je 80 milijonov evrov, predvidenih je tudi 350 zaposlitev za določen čas, pri čemer je večina kvot še zasedenih, ostalo je le še nekaj mest.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
