Vstaja, ki se je 6. januarja zgodila v ameriškem kongresu, ni imela značilnosti nevihte v Zimskem dvorcu, simbolu plemiške oblasti v Rusiji, to je gotovo. Predsedniku Donaldu Trumpu je s shodom, s katerim je svoje pristaše spodbudil k pohodu na Kapitol, uspelo prekiniti zasedanje kongresa, ki bi potrdil glasovanje v prid novoizvoljenemu predsedniku Joeju Bidnu. Toda poslanci so kljub temu sledili svojim z ustavo določenim nalogam in Biden bo 20. januarja prisegel kot novi predsednik ZDA.
Uporniki niso bili tako disciplinirani kot Leninovi oboroženi revolucionarni vojaki in mornarji. Večina je bila trebušastih vikend bojevnikov srednjih let in z rdečimi kapami, enako zainteresiranih tako za dober selfi pred Kapitolom kot za strmoglavljenje ameriške vlade in uveljavitev Trumpa kot neizvoljenega diktatorja. Kakor je dejal eden od komentatorjev, je bil to "puč pivskih trebuhov".
Pa vendar bodo imeli ukrepi vstajnikov, čeprav so bili patetični, revolucionarne posledice za ameriško samopodobo in položaj ZDA v svetu. Prvič v zgodovini države je poraženi predsednik sklical vstajnike, da bi zastrašil kongresnike in kršil ameriško ustavo, samo da bi se obdržal na oblasti. Trumpovo štiriletno obdobje odkritega zaničevanja demokratičnih vrednot, institucij in norm mu je pomagalo in podpiral ga je desničarski tisk. In zgodilo se je natanko to, kar si je vedno želel: brezpravni, nihilistični upor "poražencev", ki jih je spremenil v svoje glavne podpornike v boju proti "elitam". Razbijali so okna in premagali kapitolsko policijo, izgredniki so vdrli v senat in predstavniški dom ter prisilili člane kongresa in njihovo osebje k umiku. Ena vstajnica je bila ustreljena in je umrla, umrli so kongresni policist in še trije ljudje.
Trumpu in Leninu - pa tudi Napoleonu in vsem drugim, ki so sprožili državni udar proti trenutni vladi - je skupno zaničevanje pravne države in političnih osebnosti, ki so ju premagale. Tako kot Lenin tudi Trump ne spoštuje norm, ki omejujejo vladanje, zato nima dovolj potrpljenja za kulturo kompromisa, ki je podlaga vsem vladam. In podobno, kot je imel Lenin, ima tudi Trump divjo sposobnost, da zavoha slabosti - ne samo v že uveljavljenem režimu, temveč tudi pri svojih petolizniških sodelavcih, od katerih so mnogi v njegovem imenu kršili svojo prisego.
Kljub temu režimi, s katerimi so se spopadali Lenin, Napoleon ter italijanski in španski diktator Benito Mussolini in Francisco Franco, niso bili le šibki, temveč tudi niso imeli volje za preživetje. Najbolj razvpiti pučisti v zgodovini so običajno pritiskali na odprta vrata.
Sodeč po njegovem vedenju v zadnjih tednih, se zdi, da je Trump sklenil, da je tudi on takšen. Po njegovih besedah po štirih letih napadov ameriške predstavniške institucije nimajo volje, da bi se branile. Kako je mogoče drugače razložiti prizadevanja vplivnih uradnikov v Arizoni, Michiganu in Georgii, da najdejo dovolj glasov, da postane Trump zmagovalec?
V ZDA se je zgodil "puč pivskih trebuhov", a zato prav nič manj nevaren za demokracijo
Namesto da bi Trump večkratne uradne zavrnitve videl kot znak, da ameriški republikanci še niso pripravljeni na poraz, se je osredotočil na dejstvo, da mu v zadnjih štirih letih ni bilo treba plačati politične cene za prizadevanja pri rušenju ameriških demokratičnih procesov in institucij. Če se ni do zdaj še nikoli soočil s posledicami, zakaj ne bi pritiskov nadaljeval, dokler se sistem v celoti ne zlomi?
Ne nazadnje so k žalostnemu napadu na Kapitol napeljevali tudi republikanski poslanci, med njimi senatorja Ted Cruz iz Teksasa in Josh Hawley iz Missourija ter skoraj tri četrtine republikanskih članov senata. Vsi so odkrito sporočili, da nasprotujejo glasovanjem, ki so jih vlade zveznih držav že potrdile. Potrditev paranoičnih teorij zarote o goljufiji volivcev je, da so Trumpu, pravemu strahopetcu v vseh drugih okoliščinah, prav oni dali potrebno hrabrost za spopad.
Toda vstaja volivcev ni njihova edina krivda. Že štiri leta sta vodja republikanskega senata Mitch McConnell in preostali del republikanske stranke gledala proč, ko je Trump demontiral tradicionalno vlogo predsednika ZDA. Ko so člani predstavniškega doma lani obtožili Trumpa, so republikanski senatorji glasovali za njegovo oprostitev, nato pa verjeli njegovim lažnim trditvam o volilni prevari.
Tudi zdaj, ko so se vstajniki približali Kapitolu, je McConnell še naprej širil laž, da so demokrati prvi spodkopali ameriško demokracijo. Senatorka Susan Collins prav tako že leta izraža "zaskrbljenost" zaradi Trumpovega vedenja, vendar se mu ni uprla in je ves svoj mandat vodila vojno proti ameriškim institucijam.
Ti politiki brez hrbtenice bodo živeli v sramoti, tako kot tudi vsi novinarji pri Fox News (in njegov lastnik Rupert Murdoch), ki so kot papagaji ponavljali Trumpove laži. Prav tako direktorji družbenih omrežij, zlasti predsednik uprave Facebooka Mark Zuckerberg, ki so skoraj do Trumpovega slovesa služili kot razpihovalniki dezinformacij in laži. Amerika se zdaj sooča z nečim, kar se še ni zgodilo od časa Abrahama Lincolna: z zavračanjem ustavnega reda pomembnega deleža volivcev. Medtem ko so nasprotniki ZDA 6. januarja z veseljem spremljali dogajanje pred Kapitolom, je to osupnilo številne prijatelje in zaveznike po vsem svetu. {api_embed_photo_R30}623492{/api_embed_photo_R30}
Tako kot Lincoln se bo tudi Biden moral soočiti s tem eksistencialnim domačim izzivom. Nekaj je že gotovo: Trumpove vstaje ne bodo pomirili z umirjenimi govori o tem, kako je treba iti naprej, ne da bi našli krivce.
Za Trumpa in za republikansko stranko je zdaj treba uporabljati brutalno biblijsko resnico: Kdor dela zmešnjavo v svoji hiši, podeduje veter. Oziroma kot bi rekli pri nas: Kdor seje veter, žanje vihar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
