Ob NLB dobili še eno veliko banko. To je Nova KBM, ki želi postati najboljša banka za stranke in eden najbolj zaželenih delodajalcev

Z današnjim dnem sta Nova KBM in Abanka tudi formalno in dokončno združeni ter z novim logotipom. S prevzemom Abanke, pod okrilje katere je že pred leti prešla Banka Celje, se je državno oziroma slovensko lastništvo v slovenskem bančnem sistemu še zmanjšalo, saj sta prek luksemburške družbe Biser Bidco lastnika Nove KBM sklad Apollo in EBRD. Nova KBM, ki je pred Abanko kupila že PBS in nekdanjo Krekovo Raiffeisen banko, je tako ob NLB največja bančna ustanova v Sloveniji, vsaka pa ima nekaj več kot petinski tržni delež v Sloveniji.

Mreža Nove KBM po novem šteje 900 bančnih točk po vsej Sloveniji, ob tem pa v banki navajajo, da se jim je v zadnjih dveh letih število aktivnih uporabnikov digitalnih poti opravljanja bančnih storitev zvišalo za kar 75 odstotkov, v zadnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa, pa številka še raste. Bilančna vsota združene banke je ob koncu lanskega leta znašala 9,17 milijarde evrov, s čimer imajo na slovenskem trgu 21-odstotni tržni delež. V skupini Nove KBM, ki ob združeni banki povezuje še družbi Summit Leasing in Anepremičnine, pa je po novem zaposlenih približno 2000 ljudi.

Z junijem ležarine za prebivalstvo še v Novi KBM

O pričakovanih sinergijah združevanja Nove KBM in Abanke v Novi KBM odgovarjajo: "S prenosom poslovanja strank nekdanje Abanke na skupne informacijske platforme smo zaključili še en pomemben korak pri združevanju dveh velikih bank in ekip sodelavcev v močno univerzalno banko s celovito ponudbo. Sedaj smo še bolje pripravljeni na uresničevanje naše vizije biti najboljša banka, zlasti v odličnosti do strank. Prav zato bomo še posebej veliko vlagali v najsodobnejše digitalne poti in storitve. Želimo postati vodilna banka v Sloveniji in eden najbolj zaželenih delodajalcev v slovenskem finančnem sektorju." Konkretnih številk o višini sinergij pa ne razkrivajo.

Če štejemo združitve še v Abanki, je sedaj pod Novo KBM združenih kar šest slovenskih bank. "Novih prevzemov ne izključujemo, a se trenutno z njimi ne ukvarjamo. Konsolidacija bank v Evropi in Sloveniji pa se bo nadaljevala. Če bomo imeli priložnost za konsolidacijo, bomo to storili, saj imamo močno platformo, postopke in poenostavljene produkte, ki nam omogočajo, da še rastemo," pravijo v Novi KBM, kjer ležarine strankam, ki so pravne osebe, že obračunavajo. Glede na razmere na trgu in denarno politiko ECB pa so sprejeli odločitev, da predvidoma s 1. junijem pričnejo zaračunavati ležarine tudi fizičnim osebam. Stranke bodo o tem začeli obveščati ta teden. Ponujajo pa tem strankam alternativne produkte, kot so vzajemni skladi in naložbena zavarovanja.

Lastniki Nove KBM postajajo dolgoročnejši?

Lastništvo v slovenskem bančnem prostoru je bilo pred tremi desetletji ob osamosvojitvi Slovenije specifično in so se banke praktično osamosvajale izpod nekdanje Ljubljanske banke, predvsem so se regionalizirale. Nekaj bank je bilo ustanovljenih na novo, a jih večina ni preživela, kasneje se je začela privatizacija slovenskih bank, spomni ekonomist dr. Bogomir Kovač. "Veliko je bilo na tem področju pritiskov iz Evrope. Temeljni problem pa je, da je v okviru nekaterih bančnih skupin v ozadju strateški interes posameznih držav, kjer gre izpostaviti Italijo in Madžarsko, medtem ko so se Francozi s teh območij umaknili, nikoli prav zares pa niso sem vstopili Nemci. Tudi če gre za zasebno bančno skupino, le-ta deluje v okviru posamezne države in globalnih interesov. Pri Novi KBM so njeni lastniki sprva to naložbo obravnavali kot kratkotrajno in finančno, sedaj pa postajajo njeni strateški lastniki, saj dobivajo, tudi pri kriptovalutah, konkurenco pri kratkoročnih naložbah in bodo morda iz te naložbe izstopili šele po 15 do 20 letih in ne po vsega petih letih, kakor so predvidevali na začetku," meni sogovornik.

Slovenski bančni sistem je saniran, nekateri so kupili že sanirane slovenske banke, kar velja tako za Novo KBM kot Abanko, tudi slabitve zaradi posledic koronavirusa so trenutno relativno majhne, razmišlja Kovač in nadaljuje: "Bilančna vsota oziroma obseg poslovanja slovenskih bank narašča in trenutno lastništvo slovenskih bank za njihovo uspešnost ne igra večje vloge. Se pa pozna, da v bankah s tujim lastništvom prevladujejo tuje in mednarodne vodstvene ekipe. A banke se ta hip največ ukvarjajo z digitalizacijo poslovanja, kjer se prilagajajo konkurenci tudi izven bančnih okvirov in posledično znižujejo število zaposlenih. Pravzaprav iščejo optimalen poslovni model, da preživijo. Dodatne dohodke iščejo v paketnih ponudbah pa v uvajanju ležarin, saj slovenski bančni varčevalci kopičijo prihranke navkljub ničelnim obrestnim meram, na ta denar pa morajo banke ECB-ju celo plačevati 0,5 odstotka letno."

Pri okrevanju pogreša aktivno vlogo države

Sproščanje epidemioloških ukrepov prispeva, da so pritiski na kopičenje prihrankov pri slovenskih bankah zdaj manjši. "Ob tem vseeno pogrešam bolj aktivno vlogo države, ki bi lahko bolje angažirala večdesetmilijardne bančne prihranke prebivalstva in podjetij za različne razvojne projekte, saj izhodna strategija iz koronakrize ob uporabi evropskih virov predvideva tudi lastne. Negativne obrestne mere pa nas bodo še spremljale določeno obdobje, a to ni le evropski problem, temveč globalni, pri čemer je treba upoštevati tudi psihološki vidik. Da centralne banke omejujejo izplačilo dividend bančnim lastnikom, dokler koronakriza ni mimo, pa se mi zdi primerno, saj se tako krepi kapitalska ustreznost bank, če bi morebiti kasneje prišlo do težav, lastniki pa si bodo ta denar še zmeraj lahko izplačali kasneje. Tokratna kriza je manjša kot v letih 2008 in 2009, a bi bilo preveliko izčrpavanje bank zgrešeno, saj so določeni gospodarski sektorji močno prizadeti in bi lahko imele banke težave pri poslovanju z njimi," sklene sogovornik.