V tretjem tednu marca poteka Teden možganov, mednarodna akcija ozaveščanja o možganih, ki jo prirejajo različne organizacije po svetu. V Sloveniji poteka pod okriljem Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost. Ker smo ljudje socialna bitja, velik del našega življenja predstavljajo odnosi, in prav tej temi je letos posvečen Teden možganov pod geslom Človek ni otok.
Za nami je leto, ko so bili na največjo preizkušnjo in pred izzive postavljeni prav odnosi. Življenje, ki nam ga sicer še vedno krojijo ukrepi, prepovedi, odpovedi, je odnose osvetljevalo s čisto novih zornih kotov. Ukvarjali smo se s tem, kaj lahko primemo, česa se ne smemo dotikati, koga se lahko in zakaj se ne smemo objemati. Vse to je medosebne odnose prikazalo v novi podobi. Velikokrat tudi neprijetni.
Pogled na obraz je bistven za odnos
In ker se človeški možgani hitro navadijo na spremembe in nove realnosti, smo se navadili, da zaradi obrazne maske v celoti ne vidimo več sočlovekovega obraza. Tistega, kar sicer determinira medosebni odnos. Kaj se dogaja zdaj, ko obraze zakrivajo maske, in kako to vpliva na odnose, so se spraševali tudi nekateri naši strokovnjaki. Kot je v pogovoru na Valu 202, v radijskem programu, ki sodeluje v akciji Teden možganov, povedal nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, je prepoznavanje obraza za nas silno pomembno. Že v prvih dneh življenja možgani zorijo z zaznavanjem obraza in s tem ustvarijo posebno kategorijo oziroma občutljivost za obraz. "Pogled na obraz, zlasti na oči in usta, je bistven, ko želimo oceniti, ali nam kdo hoče dobro ali nam je nevaren. Na teh obraznih delih poteka niz procesov, iz katerih postavimo hipotezo in preverjamo: kam so obrnjeni kotički ust, kam so usmerjene oči, ali so mišice obraza zategnjene." Opomnil je, da je to tako pomembna stvar, da je narava temu namenila poseben del možganov, s katerim prepoznavamo poglede. V zadnjem letu so otroci veliko svojcev videli le z maskami, kar bi, če bi trajalo zares dolgo, lahko povzročilo spremembe na delu možganov. A kadar gre za kratkoročno spremembo zaznavanja, se ta ne obdrži oziroma se uravnovesi.
Pogubna izkušnja brez telesne prisotnosti
Psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka dr. Breda Jelen Sobočan je že ob začetku letošnjega predavanja z naslovom Odnosi in možgani izpostavila, da je po enem letu pandemije ta tema popolnoma drugačna, kot bi bila sicer, saj vsakodnevno doživljamo bolj plehke in le navidezne odnose oziroma izkušnje. "Pandemija je kontekst. A grozi nam kot nova normalnost. Kako se bo v možgane in evolucijo zapisovala človekova izkušnja brez telesne prisotnosti, kar povzročajo delo na daljavo, učenje na daljavo, prijatelji na daljavo? Kako se bodo oblikovali odnosi? Za mlade je tovrstna normalizacija izkušenj pogumna, saj to spreminja možgane. Kako bomo mladim pojasnili njihove nenadomestljive izgube?" se je spraševala in izrazila rastočo zaskrbljenost mladih, ki si ne morejo ustvariti mesta v socialni mreži, družba pa jih vidi kot "potencialne morilce učiteljev, staršev, starih staršev ...".
"Kako bomo mladim pojasnili njihove nenadomestljive izgube?" se sprašuje psihiatrinja dr. Breda Jelen Sobočan
Možgani so poleg vseh drugih nalog predvsem socialni organ in od rojstva naprej se urijo v razumevanju zapletenih kod v odnosih in komunikaciji, je še povedala Jelen Sobočanova o oblikovanju poti za nastanek socialnosti. Sicer pa je tudi distanca vrsta komunikacije, a veliko bolj zapletena. V slogu letošnjega slogana Tedna možganov je psihiatrinja odgovarjala na vprašanje, kaj se zgodi, ko postanemo vsak zase otok, kako izoliranost vpliva na naše možgane. "To je stvar, ki se bo še dolgo raziskovala. Moja lastna hipoteza je, da je to, kar danes imenujemo korona utrujenost ali zoom utrujenost, rezultat tega, da smo izolirani od svoje črede. Saj je to, da smo potopljeni med pripadnike iste vrste, da tečejo znanstva - ko gremo po ulici in vemo, koga bomo srečali, ker gre ob isti uri v službo, ali da v lokalih srečamo vedno podobne ljudi -, zelo pomemben del naše mentalne postavljenosti v okolje. Mislim, da je to ena večjih izgub, čutimo pa jo lahko kot utrujenost."
Pod maskami izgubljamo človečnost
Nekaj dni prej je dr. Breda Jelen Sobočan za radijske poslušalce razmišljala tudi o obraznih maskah. Povedala je, da ni tolikšen problem v maskah, temveč v tistem, kar je za maskami, kar se skriva. "Pod maskami izgubljamo človečnost - vživeti se, razumeti, začutiti, tisto, kar nas je naredilo ljudi, drugačne od drugih živali. Vse manj smo ljudje in vse bolj človeku podobne opice; te se namreč borijo in so krvoločne, ko gre za teritorialno uveljavitev in postavljanje statusa."
