Obdavčitev kapitalskih dobičkov: Vlada bo vseeno upoštevala sodišče

Pri vprašanju obdavčitve kapitalskih dobičkov v primeru prodaje zemljišč, ki so bila predmet komasacije, je nastal preobrat. Potem ko so še pred kratkim na ministrstvu za finance trdili, da se odločba Upravnega sodišča RS, ki je v zvezi s tem pritrdilo pritožniku iz Prekmurja, nanaša zgolj na konkreten primer in da ji sami ne bodo sledili, so si zdaj premislili.

Tako so v vladnem odgovoru na pobudo poslanca Socialnih demokratov Dejana Židana med drugim zapisali, da vlada spoštuje sodbe sodišč: "In da bo navedena sodba Upravnega sodišča tako v konkretnem primeru in tudi v vseh drugih primerih, ki imajo enake lastnosti oziroma značilnosti, ki so pravno določene kot sestavine zakonskega dejanskega stanja, upoštevana."

Sodba odpira nekatera izvedbena vprašanja

Ob tem sicer navajajo, da vlada ugotavlja, da navedena sodba, po kateri razdelitev nepremičnin v okviru komasacijskega postopka ne vpliva na čas pridobitve kapitala v smislu 101. člena zakona o dohodnini, odpira nekatera izvedbena vprašanja: "Med drugim na primer vprašanja o upoštevanju morebitnega že obdavčenega dobička, doseženega s prometom v okviru komasacijskega postopka, o vrednotenju nepremičnin v posameznih fazah prometa, pa tudi vprašanja o tem, kako v odsotnosti natančnejših zakonskih pravil navedeno stališče sodišča izvajati v primerih, ko recimo posamezni lastnik v komasacijski sklad vloži več parcel z različnimi datumi pridobitve in s tem različnimi obdobji njihovega imetništva, z razdelitvijo komasacijskega sklada pa je pridobil eno novo parcelo, upoštevaje, da je višina stopnje dohodnine od dobičkov iz kapitala odvisna od obdobja imetništva kapitala."

Davčna stopnja pri odsvojitvi nepremičnine se namreč znižuje na vsakih pet let imetništva, po 20 letih pa davka ob morebitni prodaji zemljišča ni več treba plačati. To je bil tudi razlog, da se je prodajalec zemljišča z Goričkega, o katerem smo že poročali, pritožil na odmero davka. Sam je namreč zemljišče dedoval pred uvedbo komasacijskega postopka, pri Finančni upravi RS​ pa so kot datum pridobitve zemljišča upoštevali datum izdaje pravnomočne odločbe o komasaciji. Potem ko so sprva njegovo pritožbo na ministrstvu za finance zavrgli, so mu kasneje pritrdili na Upravnem sodišču RS. V Finančni upravi RS so posledično popravili napako zaradi preveč zaračunane dohodnine in pritožniku vrnili preplačan denar.

Dvomi o zemljiških operacijah

Primer je odmeval tudi na državni ravni, saj je problematiko tovrstnih primerov v državnem zboru izpostavil Židan, ki je med drugim opozarjal, da ministrstvo s takšnim odnosom med ljudmi sproža dvome o zemljiških operacijah, ki so po njegovem prepričanju potrebne za strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu. Židanu so najprej s finančnega ministrstva odgovorili, da se njihovo stališče glede tega ne bo spremenilo, dokler se ne bo spremenil zakon o dohodnini, zato je ta na vlado naslovil pobudo, s katero jo je pozval k odpravi razlage zakonodaje, ki je po njegovem mnenju napačna. Očitno je bil uslišan, saj so, kot rečeno, zdaj v odgovoru zapisali, da bodo sodbo upoštevali.