Rast bruto družbenega proizvoda (BDP) v območju evra je po prvih ocenah v tretjem četrtletju letos dosegla 2,2 odstotka, v celotni EU pa 2,1 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Največjo rast so med državami, ko so že posredovale podatke, zabeležili v Avstriji (3,3 odstotka), Franciji (3 odstotke) in na Portugalskem (2,9 odstotka). Nemčija je kot največje gospodarstvo v območju z evrom in EU zabeležila 1,8-odstotno rast BDP, kar je manj, kot so pričakovali analitiki. Po njihovi oceni bi se moral nemški BDP v tretjem četrtletju okrepiti za 2,2 odstotka.
Nemčija slabše od pričakovanj, Francija bolje
"Poleti se je nadaljevalo okrevanje nemškega gospodarstva", k temu pa je pripomogla predvsem potrošnja prebivalstva, je po poročanju STA sporočil nemški statistični urad Destatis. Do polnega okrevanja nemškega gospodarstva po krizi bo tako preteklo še nekaj časa, saj je BDP za 1,1 odstotka nižji, kot je bil v tretjem četrtletju 2019. Za rast nemškega gospodarstva med julijem in septembrom je poskrbela predvsem potrošnja, potem ko so sredi maja v državi sprostili ukrepe, povezane z gostinstvom, trgovino in športom.
Gospodinjstva manj varčevala
Realna potrošnja gospodinjstev na prebivalca se je v drugem četrtletju v območju z evrom povečala za 3,3 odstotka, v celotni EU pa za 3,1 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca se je v območju z evrom zvišal za 0,7 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka. Po drugi strani pa se je zmanjšala stopnja varčevanja gospodinjstev tako v območju z evrom (-2,6 odstotne točke) kot v celotni EU (-2,8 odstotne točke).
V zadnjem četrtletju manj pozitivnih novic
Ekonomisti po poročanju Financial Timesa za celotno evroobmočje pravijo, da se obeti slabšajo zaradi ozkih grl v dobavni verigi in naraščajočih cen energije, ki zavirajo proizvodnjo in zvišujejo inflacijo. Oboje bo vplivalo na rast v zadnjem četrtletju leta 2021.
"Pripraviti se moramo na manj pozitivne novice," je dejal Holger Schmieding, glavni ekonomist pri investicijski banki Berenberg. Pojasnil je, da lahko vse hujše težave na strani ponudbe v četrtem četrtletju povzročijo začasno zmanjšanje industrijske proizvodnje. Nekateri potrošniki bodo morda trošili bolj previdno, saj se zdi, da prihaja nov val okužb. Visoke cene energentov lahko prav tako vplivajo na razpoloženje in zmanjšajo rast realnih dohodkov gospodinjstev.
