Ker se je izkazalo, da je Slovenija odporna na povečane geopolitične napetosti in domače izzive, ki so povezani s poplavami, Mednarodni denarni sklad (IMF) pričakuje, da bo njeno gospodarstvo še naprej raslo, je ob koncu letošnje misije dejal njen vodja Donal McGettigan. Slovenska gospodarska rast bo po oceni IMF letos dosegla dva odstotka, v prihodnjih letih pa bo še višja. Inflacija še naprej pada in bo do konca leta padla pod tri odstotke, v letu 2025 bo padla pod dva odstotka, je povedal.
Strukturne reforme in produktivnost
Dejal je tudi, da so tveganja, da se te dobre napovedi ne bodo uresničile, velika. Naštel je konflikte v oziroma vojne v soseščini, negotovosti glede gibanja cen surovin in nižjo gospodarsko rast od pričakovanj v državah, ki so najpomembnejše gospodarske partnerice Slovenije. Dotaknil se je izdatkov države za popoplavno sanacijo. Opozoril je, da čeprav so nujni, ne bi smeli povzročiti prevelikega rahljanja fiskalne politike, saj vnovič lahko spodbudijo rast inflacije. Projekte bi bilo treba pripraviti in izvajati tako, da bo zagotovljena učinkovita poraba javnih sredstev, je dejal Donal McGettigan.
Ponovil je zimzeleno oceno IMF, da mora Slovenija izvesti strukturne reforme. Posebej je omenil pokojninsko reformo, zdravstveno reformo in reformo plač v javnem sektorju. Pokojninska reforma je nujna, ker so potrebne prilagoditve staranju prebivalstva. To je sicer problem, s katerim se srečujejo tudi druge države, je pristavil. Člani misije IMF ocenjujejo, da je v Sloveniji finančni sistem stabilen in banke v njegovem okviru trdne. Precej pozornosti so namenili tudi produktivnosti in ugotovili, da jo je treba povečati.
Vasle o višji rasti od povprečja v državah z evrom
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je izpostavil visoko strinjanje med predstavniki Slovenije in misijo IMF glede stanja slovenskega gospodarstva in napovedi za prihodnja leta. To pomeni, da se strinjajo, da je slovensko gospodarstvo v dobrem stanju, gospodarska rast bo ostala višja od povprečja v državah z evrom. Po guvernerjevih besedah bo takšna rast omogočala izboljšanje življenjskega standarda prebivalcev in izboljšanje poslovnega okolja za podjetja.
Med izzivi, ki zahtevajo ukrepanje, je omenil inflacijo. Čeprav se je v zadnjem letu pomembno znižala, je negotovo, kako se bo gibala v prihodnje, predvsem zaradi tveganj, ki so povezana z razpletom pogajanj o plačah v javnem sektorju in rastjo plač zaradi razmer na trgu dela. Vasle je kot guverner član sveta Evropske centralne banke (ECB), ki odloča o temeljnih obrestnih merah v območju z evrom. Člani misije IMF so se po njegovih besedah strinjali, da trenutne razmere še ne dopuščajo sprememb denarne politike, treba pa je biti pripravljen, da se bo mogoče ob morebitnih spremembah hitro odzvati.
Minister za finance Klemen Boštjančič je misijo označil kot 14 dni zelo intenzivnih strokovnih pogovorov, na katerih je IMF Sloveniji nastavil ogledalo. To pa kaže, da je bilo tisto, kar je bilo narejeno v zadnjih mesecih in letih, zelo dobro. Člani misije so povedali tudi, kaj je v prihodnjih mesecih in letih treba še narediti. To so ključne reforme, od katerih "ne bežimo". Boštjančič je povedal, da si upa reči, da bo na marsikaterem področju čez leto dni, ko bo prišla v Slovenijo nova misija IMF, že narejen velik korak naprej.
V EU polodstotna letna gospodarska rast
Evropski statistični urad Eurostat je objavil prvo oceno letne gospodarske rasti v EU in območju z evrom v letu 2023. Po tej oceni je znašala 0,5 odstotka. Ob tem je opozoril, da gre za predhodne ocene, ki temeljijo na nepopolnih podatkih in so lahko še revidirane. Eurostat je objavil tudi podatke o gospodarski rasti v EU in območju z evrom v zadnjem četrtletju 2023. Ti kažejo, da se je BDP v zadnjem četrtletju 2023 v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2022 v območju z evrom povečal za 0,1 odstotka, BDP EU pa za 0,2 odstotka. Med članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so največjo četrtletno rast beležile Portugalska (+0,8 odstotka), Španija (+0,6 odstotka) ter Belgija in Latvija (po +0,4 odstotka). Padec BDP so v tej primerjavi zabeležile Irska (-0,7 odstotka) ter Nemčija in Litva (po -0,3 odstotka). Podatkov za Slovenijo še ni. Državni statistični urad bo podatke za zadnje lansko četrtletje in prvo oceno za celotno 2023 objavil sredi februarja. (STA)