Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je pristojnim službam odredila, da ustavijo postopek odjave odredbe, s katero je ministrstvo leta 2011 prepovedalo uporabo treh insekticidov iz skupine neonikotinoidov za tretiranje semena rastlin, ki so škodljivi za čebele. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se je ministrica odločila odrediti ustavitev postopka odjave odredbe zato, ker ima lahko veliko pomensko težo za čebelarje, čeprav nima pravne teže. "Hvala, Aleksandra Pivec za končno odločitev o ustavitvi postopka odjave odredbe," je na facebooku napisal predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč.
Na ministrstvu za kmetijstvo zavračajo navedbe, da znižujejo standarde na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev. Dokaz za to, da je zaščita čebel ena od prednostih nalog ministrstva, je podpora panogi prek ukrepov kmetijske politike kot tudi prek podpornih služb, kot so javna služba v čebelarstvu in javna veterinarska služba na področju čebelarstva.
4,5 milijona evrov je za čebelarstvo Slovenija dobila od EU
Na ravni EU splošna prepoved
Odredba o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Slovenije je bila sprejeta leta 2011 kot posledica velikega pomora čebel zaradi uporabe tretiranega semena koruze, nadalje pojasnjujejo na ministrstvu. Odredba prepoveduje promet in uporabo treh fitofarmacevtskih sredstev za namene tretiranja semena koruze in oljne ogrščice ter promet in uporabo tretiranega semena koruze in oljne ogrščice. Ta prepoved "samo v zelo ozkem delu prepoveduje uporabo treh neonikotinoidov", razlagajo na ministrstvu. Spomnili so, da je EU v letu 2015 sprejela prvo večjo omejitev uporabe neonikotinoidov, predvsem za namene tretiranja semena. V letu 2018 pa zaradi dodatnih zahtev v postopku odobritve aktivnih snovi ni podaljšala odobritve za aktivni snovi tiametoksam in klotianidin. Uporaba omenjenih dveh aktivnih snovi je tako na ravni EU nasploh prepovedana, ne samo za uporabo tretiranja semena koruze in oljne ogrščice. Uporaba aktivne snovi imidakloprid pa je omejena na rastlinjake, in to na kulturah, ki so skozi celo rastno dobo v rastlinjakih.
Na ministrstvu za kmetijstvo nadalje pojasnjujejo, da so odredbo iz leta 2011 nameravali odjaviti, ker so evropske uredbe hierarhično nad nacionalno odredbo. Poleg tega slovenska odredba prepoveduje zelo ozko uporabo določenih snovi, evropska uredba pa vse uporabe. To pomeni, da je treba v Sloveniji "pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev upoštevati predpis EU in ne nacionalne odredbe".
Ker nacionalna odredba prepoveduje zelo ozek nabor uporab, bi lahko uporabniki fitofarmacevtskih sredstev razumeli, da je dovoljeno vse ostalo, kar ni prepovedano z nacionalno odredbo, poleg tega z nacionalno odredbo ni mogoče prepovedati tistega, kar je na ravni EU že prepovedano, so se odločili predlagati odjavo odredbe. "S pravnega vidika je jasno, da velja evropski predpis, in to ne glede na to, ali imamo v veljavi nacionalno odredbo ali ne, hkrati pa nacionalna odredba prepoveduje samo tretirano seme z določenimi fitofarmacevtskimi sredstvi, vsega drugega pa ne," pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo.
Sestanek strokovnjakov
Zavračajo tudi trditve, da je Slovenija na dveh sestankih odbora Evropske komisije za fitofarmacevtska sredstva v tem mesecu zastopala stališče o zniževanju standardov za zaščito čebel, o čemer naj bi tudi glasovali. Po pojasnilih ministrstva je Evropska komisija na tem sestanku predstavila potek postopka za revizijo navodila za ocenjevanje tveganj za opraševalce. "O metodologiji ocenjevanja tveganj, ki so navedena v različnih navodilih, se ne glasuje, ampak se odbor s tem le seznani. Lahko pa v fazi priprave takšnih navodil države članice podajajo strokovna stališča," razlagajo na kmetijskem ministrstvu. Sama metodologija po njihovih besedah ne določa standardov za zaščito čebel, ampak metodološko definira postopke glede ocenjevanja tveganj. Postopek glede spreminjanja navodil še ni zaključen, zato bo uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v septembru organizirala sestanek vseh strokovnjakov s področja čebelarstva, kjer se bodo strokovnjaki opredelili do sprememb navodil in zavzeli stališče Slovenije, ki bo podlaga za odločanje, še navajajo na kmetijskem ministrstvu.
Aleksandra Pivec je v izjavi o sredstvih, ki jih bo Slovenija za kmetijstvo dobila iz proračuna EU na podlagi nedavnega dogovora voditeljev držav članic o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU 2021-2027, izpostavila, da je znesek za čebelarstvo v primerjavi z veljavnim finančnim obdobjem 2014-2020 skoraj podvojen in znaša 4,5 milijona evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
