Letošnja kolesarska dirka po Franciji, na kateri blestita Primož Roglič in Tadej Pogačar, je na Televiziji Slovenija najbolj gledana do zdaj: vsaj minuto letošnje dirke si je ogledalo kar 714.000 gledalcev, starejših od štirih let, so sporočili z RTV Slovenija. Devet etap je spremljalo v povprečju 5,3 odstotka ali več kot 100.000 gledalcev, kar je 26 odstotkov takratnih gledalcev televizije. Najvišja gledanost letošnje dirke je bila dosežena v nedeljo, 30. avgusta, ob 18.22, ko je dirko spremljalo kar 12,1 odstotka oziroma 229.000 gledalcev. Tudi na spletu, na rtvslo.si, so našteli že več kot 245.000 ogledov letošnje dirke v živo.
Večer s Toura: "Za končno slavje še ni informacij"
Poseben čar dirki po Franciji dajejo navijači, z vragolijami, raznimi kostumi in zelo energičnim navijanjem izstopajo prav v alpskih etapah, ki so pred vrati. A tokrat naj bi bilo drugače, ker je epidemiološka slika v državi neugodna.
Tako so denimo prireditelji v petek sporočili, da v nedeljo ne bodo dovolili prisotnost gledalcev na zadnjem vzponu na Grand Colombier, kar je sicer načeloma držalo, a tu pa tam so se posamezniki izmuznili policistom in se povzpeli kak kilometer po klancu.
Za omejitve obiska se prireditelji odločajo v sodelovanju s pokrajinami in tamkajšnjo epidemiološko sliko, vzdolž trase 107. Toura so "filtriranje" izvedli že na 26 vzponih. Prav tako so nekatere dni obisk prepovedali na startih in ciljih, za končno slavje na Elizejskih poljanah pa še ni informacij. Sicer pa prireditelji že od prvega dne vztrajajo pri zaščitnih maskah za vse gledalce ob progi, kar ti tudi upoštevajo, ko mimo pelje karavana s televizijsko mašinerijo. Prej in kasneje je nekoliko drugače in takrat imajo nekaj več dela policisti, ki pozabljive obiskovalce na to opomnijo. (ug)
Brez konkretnega nasveta
Seveda nas je zanimalo, ali si bo glede na epidemiološko sliko v Franciji naša kolesarja mogoče ogledati tudi v živo. Potem ko so nas institucije pošiljale od vrat do vrat, nam je vladni govorec Jelko Kacin vendarle sporočil, da dokler ne bodo francoske vladne oblasti in organizatorji dirke uskladili pogojev in možnosti za spremljanje zaključne etape v Parizu, ni mogoče svetovati slovenskim navijačem, ali naj se odpravijo na pot ali ne. "V Parizu so namreč zelo slabe epidemiološke razmere in se lahko zgodi, da bodo Elizejske poljane zaprte za gledalce. Zato se tistim, ki si želijo za vsako ceno na dirko, svetuje, naj si ogledajo katero predhodno etapo. Takoj ko bo znano kaj več, bo to Veleposlaništvo Republike Slovenije v Franciji sporočilo na svoji spletni strani."
Kakorkoli, za zdaj slovenske turistične agencije že vabijo na ogled nedeljskega zaključka tekme. Francija je sicer, kot so nam potrdili na ministrstvu za zdravje, še vedno na rumenem seznamu. Skladno s to razvrstitvijo držav bi zato lahko navijači po povratku iz Francije vstopili brez karantene, če bi predložili na primer izvirnik računa za plačilo nastanitve.
Dlje ko bosta pri vrhu, bolje bo
Nad slovenskima kolesarskima asoma niso navdušeni le prebivalci na sončni strani Alp, ampak tudi širše. "Ker kolesarska dirka po Franciji sodi med top deset športnih dogodkov po priljubljenosti in odmevnosti v Evropi in ker sta v samem vrhu naša rojaka, seveda prispevata k promociji Slovenije. Se pa na tem mestu sprašujem o trajnostnem učinku. Dejstvo je, da če se bosta dlje časa pojavljala na svetovnem vrhu, bo to tudi prispevalo k trajni promociji Slovenije," komentira športni psiholog Aleš Vičič. Na vprašanje, ali se njun uspeh kaže tudi v povečani priljubljenosti kolesarstva pri nas, pa sogovornik odvrne, da bistveno niti ne, saj je kolesarjenje med Slovenci že v polnem razmahu. "Sta pa vsekakor lahko vsem za zgled tako v poklicnem kot v zasebnem življenju zaradi vztrajnosti, delavnosti, prave mere samozavesti, kolegialnosti in še česa,“ zaključi Vičič.