Med udeleženci današnjega posveta so bili strokovnjaki s področja okolja in zdravja ter odločevalci in drugi deležniki, ki so razpravljali o sinergijah boja proti raku, povezanih z onesnaževanjem okolja kot enim ključnih dejavnikov tveganja. Nagovoril jih je tudi minister za zdravje Janez Poklukar.
Kot je dejal, je nujno dati prednost ukrepom, ki bodo izboljšali kakovost zraka v vseh sektorjih - od transporta do energetskega sektorja in od elektrarn do industrijskih naprav. Ukrepati morajo tako proizvajalci in lastniki avtomobilov, kmetje, tisti, ki fosilna goriva uporabljajo v gospodinjstvih, nenazadnje pa tudi vsak od nas.
"Slovenija implementira evropski načrt za premagovanje raka, ki je ključni steber Evropske zdravstvene unije. Zagotavljamo ukrepe za preprečevanje raka z zmanjšanjem izpostavljenosti onesnaženju okolja zaradi uporabe fosilnih goriv," je dejal Poklukar.
Onesnažen zrak je namreč eden ključnih dejavnikov tveganja za nenalezljive bolezni, saj posameznik ne more izbirati kakovosti zraka, ki ga vsakodnevno diha. Onesnaževanje zraka prispeva k podnebni krizi in predstavlja tudi javnozdravstveni problem, je poudarila vodja epidemiologije in registra raka na ljubljanskem onkološkem inštitutu Vesna Zadnik.
"V onesnaženem zunanjem in tudi notranjem zraku se nahajajo snovi, ki povzročajo raka pri ljudeh. Obstajajo številni dokazi, ki podpirajo vzročno zvezo med onesnaženostjo zraka in pljučnim rakom. Zaradi izpostavljenosti prašnim delcem v onesnaženem zunanjem zraku ali radonu v notranjih prostorih za pljučnim rakom v Sloveniji letno zboli približno 150 oseb," je povedala.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je onesnažen zrak vsako leto odgovoren za približno sedem milijonov smrti po vsem svetu in približno 307.000 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM 2,5 v Evropski uniji, zato so preventivni ukrepi in zmanjševanje tveganj pri samem izvoru ključnega pomena.
Generalna direktorica Evropske zveze za javno zdravje Milka Sokolović je ob tem poudarila, da je čisto, zdravo in trajnostno okolje človekova pravica, kar se mora odražati v evropski okoljski in zdravstveni zakonodaji.
Veliko negativnih posledic na zdravje, vključno z rakom, lahko po njenih besedah preprečimo z izboljšanjem kakovosti svojega okolja. "Pri tem bi morali imeti enake ambicije za vse Evropejce, ne glede na to, kje živijo. Prebivalci Srednje in Vzhodne Evrope si namreč zaslužijo dihati enako svež zrak ter živeti v enakem zdravem in varnem okolju kot prebivalci zahodnih delov Evrope," je dejala.
Med največjimi onesnaževalci zraka sta energetski sektor in promet, pri tem pa številna politična prizadevanja in strateški dokumenti, od Ostravske deklaracije do Evropskega zelenega dogovora, jasno navajajo možnost preprečevanja prezgodnje umrljivosti in obolevnosti z zagotavljanjem čistejšega okolja.
Gorenc: Primerov raka bo manj, če bo manj emisij
Po besedah direktorja Inštituta za zdravje in okolje Tomaža Gorenca je namen teh dokumentov zaščititi in izboljšati zdravje ter dobro počutje vseh ljudi, da bi preprečili prezgodnje smrti, bolezni in zdravstvene neenakosti, povezane z onesnaževanjem in degradacijo okolja.
"Brez dvoma bodo vsi ukrepi, ki bodo zmanjšali emisije zaradi izgorevanja fosilnih goriv, vplivali tudi na zmanjšanje števila primerov raka in drugih bolezni. Zato potrebujemo konkretne ukrepe in celosten politični pristop, ki bo v celoti usklajen z najnovejšimi smernicami WHO," je še dejal Gorenc.
