Elizabeta Planinšič
Naš največji zapor na Dobu je bil glede na ponedeljkove številke zaseden 137 odstotno, ljubljanski 176 odstotno, mariborski 142 odstotno, celjski 164 odstotno in koprski 158 odstotno. Naši zapori bi lahko sprejeli 1299 ljudi, a zaprtih oseb je 1755.
Prezasedenost zaporov je eden od razlogov, zaradi katerih bodo v četrtek zaposleni v zaporskem sistemu izvedli enourni opozorilni protest pred vsemi slovenskimi zapori in tudi pred Prevzgojnim domom Radeče.
Sindikat državnih organov Slovenije, pod katerega sodi tudi konferenca sindikata Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) po besedah predsednika SDOS Frančiška Verka že od septembra 2017 zelo jasno in glasno opozarja na neznosno prenatrpanost slovenskih zaporov in na kritično pomanjkanje pravosodnih policistov ter drugih strokovnih delavcev v zavodih za prestajanje kazni zapora. "Zaradi preobilice nadur, ki so opravljene v povsem neenakomerno razporejenem delovnem času, pravosodni policisti izgorevajo, se odrekajo normalnemu socialnemu in družinskemu življenju, poleg tega pa se nikoli ustrezno ne spočijejo, zato na delo pogosto prihajajo nepripravljeni za naloge, ki jih čakajo, te pa terjajo spočitega in borilno sposobnega ter strokovno usposobljenega pravosodnega policista," pravi Verk. Kajti le tak pravosodni policist se je, dodaja sindikalist, sposoben soočati z nevarnostmi, ki jih prinaša zelo dinamična, psihosocialno zahtevna in tudi nevarna zaporska populacija, saj je več kot polovica zapornikov tujcev oziroma migrantov in njihovih tihotapcev, ki so zagrešili kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
"Protest bo trajal eno uro, istočasno pred vsemi zapori po državi. Še vedno pa bomo poskrbeli za varnost vseh zavodov, zadeve bodo normalno delovale. Opozorilnega protesta se bodo udeležili vsi tisti, ki ne bodo tisti dan na delovnih mestih, ali pa bodo takrat lahko upravičeno odsotni, prav tako pričakujemo tudi, ki se ga bodo udeležili v svojem prostem času. Z opozorilnim protestom ne bomo ogrožali varnosti državljanov in neposredno zavodov, ker so nacionalnega pomena," je pojasnil Leon Lobe, predsednik konference sindikata URSIKS.
Glede na plače, ni čuda, da kadra ni
Zaposleni v zaporskem sistemu so nezadovoljni s prehodom na nov sistem plač v javnem sektorju. Želeli so si sklenitev kolektivne pogodbe za javne uslužbence v URSIKS - to pobudo so podpirali tudi na ministrstvu za pravosodje -, a so na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Franc Props to pobudo zavrnili, saj da so delovna mesta in nazivi zaposlenih v URSIKS že upoštevani v kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. Pravosodne policiste tak odgovor jezi, češ, zakaj pa lahko potem policisti imajo svojo kolektivno pogodbo?
Pravosodni policist začetnik, ki je z novo plačno reformo s 1. januarjem letos uvrščen v 11. plačni razred, dobi 1685 evrov bruto plače na mesec brez dodatkov, kot so dodatki za izmensko, nočno, nadurno delo ... Po 10 letih službe pravosodni policist v idealnih pogojih ocenjevanja napreduje v naziv PP I z mesečno plačo 1787,76 evra bruto. „Tudi z nadurami, nočnim, nedeljskim delom dobijo zaposleni 1500, 1600 evrov plače, začetnik brez tega pa ne dobi niti 1000 evrov,“ pravi Verk, zato ni čuda, da kadra za to delo ni mogoče dobiti.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič napovedan protest zaposlenih v zaporskem sistemu obžaluje, a razume njihovo nejevoljo, saj na nepravilnosti v sistemu opozarjajo že vrsto let. Skupaj z vodstvom URSIKS se je že sestala z vodstvom Konference sindikata Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Predlog kolektivne pogodbe so že poslali na ministrstvo za javno upravo, ki je predlagalo, da se to uredi s posebnim poglavjem znotraj ene kolektivne pogodbe. Če to ne bo dovolj, bodo vztrajali pri samostojni kolektivni pogodbi, je dejala ministrica, ki je napovedala, da bodo pogovori stekli že v naslednjem tednu. Po besedah ministrice so se dogovorili so se tudi, da se vse anomalije naslovijo na posebno vladno skupino, ki je pooblaščena za predlaganje ustreznih rešitev.
Desetodstotni dodatek za delo s tujci
Na sestanku so ugotovili, da zaradi prenatrpanosti zaporov in preobilice dela prihaja do poslabšanja medsebojnih odnosov "skoraj v vseh javnih zavodih", njihovo izboljšanje pa je po besedah ministrice naloga vodstva, zaposlenih in sindikata. "Bo potrebno organizirati kakšen piknik, nogometno tekmo. Tudi jaz z veseljem pridem, če me bodo povabili," je dejala. Izgradnja novega zapora v Dobrunjah bo, je še dodala Katič, pomagala pri odpravi prostorske stiske.
V petek bodo vsi javni uslužbenci dobili plače po novem plačnem sistemu, zato od uprave pričakuje, da bo v naslednjem tednu pripravila temeljito analizo plač z vsemi dodatki in dodatnim pokojninskim zavarovanjem. "Pravosodni policisti so v primerjavi z drugimi dobili dodatne štiri plačne razrede," je sicer izpostavila ministrica.
Dodatek za povečan obseg dela, ki je znašal 200 evrov bruto za pravosodne policiste in 150 evrov bruto za druge zaposlene, nadomešča nov dodatek za delo s tujci, ki prinaša 10 odstotkov na osnovno plačo, je pojasnil direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Dodatek za tujce sicer pripada le tistim, ki delajo s tujci, ima pa predstojnik zavoda možnost dodatnega nagrajevanja zaradi povečanega obsega dela, zato bodo teh 10 odstotkov prejeli vsi, je dodal.
Trenutno je zaposlenih 509 pravosodnih policistov, 40 pa je zaposlenih pogodbeno, je navedel Majcen. V tem letu pa bodo udejanjili še pooblastila za upokojene pravosodne policiste. Pri pridobivanju novega kadra je poleg plače problem tudi neenakomeren delovni čas, delo za praznike in vikende, "ki mlajšo generacijo odbija", je dejal.
