"Demografski sklad, kot si ga je zamislila vlada, ni in ne more biti sistemska rešitev za javnofinančne težave pokojninske blagajne, niti ne more izboljšati klavrnega materialnega položaja sedanjih in bodočih upokojencev. Prav tako ne more rešiti še problemov financiranja družinske politike in oskrbe starejših. Ob realističnih projekcijah bi lahko sklad leta 2040 v pokojninsko blagajno vplačal okrog 200 milijonov evrov, kar je le osem odstotkov pričakovanega primanjkljaja Zpiza. Po projekcijah Inštituta za ekonomska raziskovanja bo namreč leta 2040 primanjkljaj pokojninske blagajne znašal kar 2,4 milijarde evrov," je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril Luka Mesec iz Levice, ki s podporo opozicijskih strank LMŠ, SD in SAB zahteva sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) o škodljivih učinkih vladnega predloga.
Enotni so si, da vladni zakon o nacionalnem demografskem skladu prinaša nove vzvode za privatizacijo državnega premoženja. Kot tudi, da upravljanje 8,6 milijarde evrov vrednega premoženja, ki je last vseh državljanov, terja zakonsko podlago, ki zagotavlja najvišjo možno stopnjo demokratičnosti, transparentnosti in javnega nadzora. V prvi vrsti mora omogočiti, da bo skupno premoženje upravljano izključno v javnem interesu, in hkrati onemogočiti njegovo privatizacijo, a nič od tega ne prinaša. "Skrb vzbujajoča je predvsem odsotnost ustreznih varovalk proti privatizaciji. V predlogu je namreč navedena zgolj delitev na strateške naložbe, pri katerih mora država ohraniti 50-odstotni delež in eno delnico," je ocenil Mesec.
Leta 2040 bi sklad v pokojninsko blagajno vplačal okrog 200 milijonov evrov, kar je le osem odstotkov pričakovanega primanjkljaja Zpiza
Poleg strateških in portfeljskih naložb so tu tudi pomembne naložbe, pri katerih mora država ohraniti 25-odstotni delež in eno delnico, zato po njihovem obstaja nevarnost, da bodo sedanje pomembne naložbe degradirane na raven portfeljskih, kar bi pomenilo, da bi imel sklad proste roke pri privatizaciji podjetij, kot sta Krka in Petrol. Poleg tega je v predlogu zakona še določba, ki skladu omogoča, da pri strateških naložbah svoj delež zniža pod 50 odstotkov in zasledovanje strateških ciljev prepusti zasebnim koncesionarjem.
Opozorili so tudi, da je vlada predlog v državni zbor vložila brez resne in celovite javne razprave ter mimo socialnega dialoga. Predlagatelji sklica nujne seje komisije za nadzor javnih financ, so zapisali več predlogov sklepov. Med njimi tudi, da naj se vlada odpove aktualnemu konceptu nacionalnega demografskega sklada ter na strokovnih podlagah in v socialnem dialogu pripravi ustreznejšo rešitev za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnega pokojninskega sistema v kritičnem demografskem obdobju. Mesec in Alenka Bratušek sta tudi napovedala, da si bodo v opoziciji, če bo koalicija predlog zakona, kot je zastavljen zdaj, potrdila, prizadevali za zakonodajni referendum. "Če takšno neumnost res sprejmejo, se bom zavzemala za to, da bodo imeli ljudje možnost odgovoriti, ali se strinjajo s tem, da so jim vzeli vse, ali zahtevajo, da državno premoženje ostane državno," je dejala Bratuškova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
