Padec gospodarstva bo nekoliko blažji

Slovensko gospodarstvo se bo letos skrčilo za 6,7 odstotka, v letu 2021 pa bo zraslo za 5,2 odstotka, v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih ocenjuje Mednarodni denarni sklad (IMF). S tem je izboljšal spomladansko napoved, ki je Sloveniji predvidela za 8-odstotni upad BDP. Predsednica IMF Kristalina Georgieva je prejšnji teden za globalno raven dejala, da ekonomska kriza 2020 ne bo tako huda, kot so na IMF najprej mislili, a pot nazaj navzgor bo kljub temu "težak vzpon". Da je tokratna napoved boljša od junijske, je po njenih besedah posledica vladnih ukrepov.

Izvozniki so pač odvisni od razmer v svetu

Dr. Maja Bučar, profesorica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in strokovnjakinja za gospodarski razvoj, nam je pojasnila, da je v današnjih razmerah zelo težko napovedovati karkoli. "Ključno za okrevanje v vseh državah bo, kako globoko nas bo prizadel drugi val okužb in kakšno omejevanje gospodarskih dejavnosti bo zahteval. Ne verjamem, da si bodo države dovolile popolno zapiranje, a prav gotovo bo prišlo do omejevanja, ki vsaj v poletnih mesecih še ni bilo načrtovano," razlaga.

Zato ocenjuje, da bo hitrejše okrevanje tam, kjer je epidemiološka situacija boljša (Vzhodna Azija, Kitajska) in bo tudi domače povpraševanje zadostno. Znotraj EU se zdi, da so v boljšem položaju skandinavske in baltske države, vendar se je treba zavedati, da so vsaj slednje tudi visoko izvozno usmerjene in bo za njih pomembno dogajanje tudi širše v svetu. "Podobno velja tudi za Slovenijo: naša usmerjenost v izvoz je precejšnja, in če se bo gospodarska situacija na ključnih izvoznih trgih poslabšala, bo to poglobilo gospodarsko krizo pri nas," nam je pojasnila Maja Bučar.

Da o virusu vemo mnogo premalo, da bi lahko predvideli, kdaj in kako se nam bo uspelo z njim uspešno spopasti, zato so gospodarske napovedi v sedanjem času zelo nehvaležne, nam je pojasnil tudi dekan fakultete Doba dr. Rasto Ovin. "Seveda pa lahko v tem trenutku (in spet ne vemo, kako bo v prihodnje) ocenimo natančnost spomladanskih napovedi. Popravek ocen IMF je le eden v vrsti korekcij, ki so jih v jeseni opravili številni instituti doma in po svetu. K sreči se niso uresničile tudi res črnoglede napovedi ekonomistov doma in v tujini. V tem trenutku tisti, ki se jim nismo priključili, lahko poudarimo, da so te napovedi preveč temeljile na sposobnostih držav, da s proračunskim denarjem omilijo posledice zaprtja, ki ga je sprožila pandemija," pojasnjuje dr. Ovin.

Nekatera podjetja so pripravljena, druga ne

Po njegovih besedah je mogoče sklepati, da je večina pozabila na velike izkušnje, ki jih je zasebno gospodarstvo pridobilo v desetletjih liberalizacije trgov, ki je vpeljala kulturo nenehnega prilagajanja. In prav inovativnosti podjetij se imamo zahvaliti, da so bile doslej posledice pandemije za gospodarstvo manjše od pričakovanih.

Kot je nekako splošno sprejeto, bo okrevanje odvisno od tega, s kakšnimi strukturnimi spremembami, poslovnimi inovacijami itd. se bodo na sedanje razmere uspele odzvati posamezne države in podjetja, še pravi. Evropa je bila doslej bolj okostenela od preostalega razvitega sveta. "V Sloveniji pač srečamo podjetja in projekte, ki so v samem svetovnem vrhu tehnoloških inovacij in delujejo odlično pripravljeni na izzive, ki so pred nami. Še posebno v predelovalnih panogah pa je veliko takih, ki upajo, da jih bo nemška strategija lahko še naprej vključevala kot partnerje. Torej smo tukaj odvisni od našega najpomembnejšega poslovnega partnerja," glede okrevanja v Sloveniji pravi Rasto Ovin.

Po novi napovedi IMF bo inflacija v Sloveniji letos 0,5-odstotna, prihodnje leto pa 1,8-odstotna, stopnja brezposelnih bo letos 8-odstotna, v prihodnjem letu bo padla na 6 odstotkov. Po lanskem 5,7-odstotnem primanjkljaju v tekoči bilanci bo ta letos dosegel 4,5 odstotka BDP, v letu 2021 pa 3,9 odstotka BDP. V poročilu o globalni finančni stabilnosti analitiki IMF ocenjujejo, da bo proračunski primanjkljaj letos dosegel 8,8 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa se bo zmanjšal na 2,8 odstotka BDP.