"Spoštovani izbrisani, sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje," je dejal predsednik republike Borut Pahor. Ob tem je poudaril, da globoko obžaluje izgube, ki so jih zaradi izbrisa utrpeli v odnosih z najdražjimi, v premoženju in priložnostih, ki bi njihovo življenje lahko obrnile v lepšo in boljšo smer.
Pahor: Zavedam se, da mnogi še vedno trpite posledice izbrisa
"Obžalujem, da ste na ukrepe poprave krivic čakali odločno predolgo, tudi po sprejetih odločitvah sodišč. Dobro se zavedam, da so ukrepi opravili le del poti, ki bi jo morali, in da mnogi še vedno trpite posledice izbrisa. Zelo dobro se zavedam, da opravičilo ne bo nadomestilo, kar ste z izbrisom izgubili. Nikakor ne," je povedal Pahor in ob tem dodal, da "danes za vedno zaključujemo obdobje zanikanja in nepriznavanja vsega trpljenja in vseh hudih, tragičnih posledic izbrisa, ki še trajajo". Pahor je med drugim povedal, da je bil izbris 25.671 prebivalcev iz registra, med njimi tudi 5.360 otrok, "samovoljno in nepravično dejanje, ki je bilo nezakonito, neustavno in diskriminatorno ter je pomenilo kršitev človekovih pravic".
Pahor je ob tem spomnil, da je izbris iz registra stalnega prebivališča izbrisanim odrekel pravno podlago za pravice do dela, zdravstvenega in socialnega varstva, izobrazbe na višjih stopnjah in odkupa stanovanj. Prišlo je tudi do izgonov in ločitev mnogih družin. Številni so zboleli, nekateri so brez dostopa do zdravstvenih storitev tudi prezgodaj umrli. "Ker je bil izbris izveden potihoma, brez seznanitve prizadetih, ti prva leta po izbrisu niso mogli razumeti, zakaj naenkrat, brez pojasnila, ne morejo več preživljati svojih družin, iti na pogreb svojih staršev ali pa se po obisku sorodnikov vrniti v Slovenijo, na svoj dom," je dejal Pahor.
Irfan Beširović: Vse krivice še niso odpravljene
Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširović je po izrečenem opravičilu države za izbris, ki ga je danes podal predsednik republike Borut Pahor, v govoru poudaril, da je danes za izbrisane nov dan. Hkrati pa opozoril, da vse krivice še niso odpravljene in da v Sloveniji še živijo izbrisani brez urejenega statusa. "Končno smo po 30 letih kalvarij, zaničevanja, poniževanja dobili opravičilo države," je dejal Beširović in se Pahorju zahvalil tako za opravičilo kot tudi za natančen opis krivic in težav, ki so jih izbrisani čutili zaradi izbrisa.
Opravičilo države po njegovih besedah pomeni priznanje izbrisa in njegove posledice. "Ni zmaga, je pa zame osebno moralna zmaga, da smo ga doživeli," je navedel Beširović. Hkrati pa je opozoril, da četudi nekateri mislijo, da je izbris končan in da je z opravičilo konec kalvarij, da temu ni tako. "Izbrisani imamo še veliko dela pred sabo. Opravičilo pride prav in ga v društvu pozdravljamo, a to še ni poprava krivic," je dodal Beširović. Zahvalil se je vsem nevladnim in drugim organizacijam ter posameznikom za vso pomoč, še posebej Socialnemu centru Rog, ki je z njimi "od začetka začel naš boj in še nam stoji ob strani".
"Pravne države in človekovih pravic ne smemo jemati kot samoumevnih"
Predsednik republike se zaveda, da opravičilo izbrisanim ne bo nadomestilo, kar so izgubili, prav tako pa ne more nadomestiti dejanske poprave krivic, vendar pa danes po njegovih besedah za neustavno dejanje izbrisa prevzemamo tudi moralno odgovornost in ga privzemamo v kolektivni zgodovinski spomin. Pahor si želi, da bi opravičilo izbrisanim lahko sklenil z zagotovitvijo, da se kaj takega ne more več ponoviti: "Izbris in tudi druga dogajanja v naši bližini nam dokazujejo, da pravne države in človekovih pravic ne smemo jemati kot samoumevnih, da moramo nad njimi neprestano bdeti in zanje neprestano garati."
Pahor vse državne in lokalne organe ter institucije civilne družbe poziva, naj ohranjajo spomin na izbris in izbrisane, varujejo pravno državo in človekove pravice, saj je naša stalna in skupna skrb, da se kaj takega nikoli več ne sme ponoviti. Vse prihodnje vlade in pristojne institucije pa je pozval, da varujejo in omogočajo neodvisnost sodstva, institucij, varuhov demokracije in medijev ter omogočajo prostor in mehanizme delovanja civilne družbe.
Dunja Mijatović: Gre za dobrodošel in pomemben korak
Na opravičilo predsednika republike in Republike Slovenije izbrisanim se je že odzvala tudi komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović. Gre za dobrodošel in pomemben korak, ki bo po njenih besedah pomagal odpraviti "pretekle krivice, spodbuditi spravo in preprečiti podobne kršitve človekovih pravic v prihodnosti". "Še posebej me veseli, da so se pred oblikovanjem državnega opravičila posvetovali z ljudmi, ki jih je izbris prizadel," je poudarila Mijatovićeva. Uradna opravičila po njenih besedah niso samo besede. "Iskreno obžalovanje v imenu javnih institucij je poleg drugih pravnih in finančnih sredstev pogosto nepogrešljivo, da žrtve dosežejo zaprtje in ponovno pridobijo zaupanje. Državna opravičila so ključna za priznanje resnosti dogajanja in za oblikovanje družbenega dojemanja žrtev," je poudarila Mijatovićeva, ki je slovensko vlado pozvala, da po današnjem opravičilu zagotovi poenostavljen in učinkovit postopek legalizacije statusa za manjše število izbrisanih, ki v Sloveniji še vedno živijo brez urejenega pravnega statusa.
"To opravičilo je simbolno in tukaj se ne bomo ustavili"
In kaj na opravičilo države in predsednika republike pravijo izbrisani? "Vseh teh 30 let je bilo v bistvu groznih. Že ob odločbah ustavnega sodišča bi bil čas, da se nekdo opraviči. To se ni zgodilo, grenak priokus pa ostaja, ker nam v bistvu niso popravili nobenih krivic, ki so se nam zgodile," je dejala Mirjana Učakar. "Nisem ponosna na to državo, nisem ponosna na politiko te države, daleč od tega. Upam pa, da po aprilu zaveje nek nov veter in da se bo vseeno kaj spremenilo," je dodala Učakarjeva, ki se je rodila na Ptuju.
Ratko Stojilković, sin izbrisanega, opozarja, da niso trpeli samo izbrisani, ampak tudi njihove družine. "Za nas je izbris enega družinskega člana predstavljal strahote, skrivanja, strah pred izgubo službe, zmerjanje, trganje mladosti iz mojega življenja. Gre za dolgoletno borbo, ki traja 30 let in ki je danes na nek način končana. Je pa to opravičilo samo simbolno in tukaj se ne bomo ustavili," je poudaril Stojilković in dodal, da mu odškodnine ne morejo vrniti izgubljene mladosti. Pahorjevo opravičilo je označil za velik in pomemben korak naprej, ker v družbi še vedno prihaja do zanikanja izbrisa. "Zanikanje teh zločinov je tako, kot če bi zanikali genocid v Srebrenici ali holokavst," je dejal Stojilković.
Zvonko Bago, čigar očeta so iz registra stalnega prebivališča izbrisali v Kopru, pa je poudaril, da bi se za izbris moral opravičiti predsednik Demosove vlade Lojze Peterle. "Gospod Pahor nima nič pri tem, on praktično čisti tujo umazanijo," je dejal Bago, čigar oče je bil madžarsko-čeških korenin, v Sloveniji pa je živel od leta 1955. "Državi je bil naklonjen, bil je tudi na plebiscitu, skratka vzoren državljan. Njegov življenjski moto je bil spoštuj državo, v kateri živiš," je dejal Bago in dodal, da je v času izbrisa v nekdanjih jugoslovanskih republikah potekala vojna: "Slovenija je ljudi, ki so tukaj živeli, pregnala iz lastnih stanovanj in toplega doma praktično na bojišče oziroma na fronto. To je tako, kot če bi Ukrajince iz vse Evrope zdaj poslali nazaj v Ukrajino."
"Vsaj ena zahteva po popravi krivic se je dostojno uresničila"
Pahorjevo opravičilo izbrisanim so med drugim pozdravili tudi na Mirovnem inštitutu in v Amnesty International (AI) Slovenija. Pravna svetovalka na Mirovnem inštitutu Katarina Vučko je ob tem navedla, da sta to, da so oblasti kršile pravice izbrisanih, sicer že ugotovili tako ustavno sodišče kot tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), "vendar je z vidika poprave krivic nujno, da storjeno krivico prizna in se zanjo opraviči tudi država oziroma v njenem imenu njen predsednik". Direktorica AI Slovenija Nataša Posel pa je sporočila, da je opravičilo v imenu države pomemben element poprave krivic. V AI Slovenija so zadovoljni, da se je predsednik države odzval pozivu izbrisanih ter njihovih članov in podpornikov ter civilne družbe. "Vsaj ena zahteva po popravi krivic se je dostojno uresničila," je poudarila Poselova.
Opravičilo države je pozdravil tudi odvetnik Andrea Saccucci, ki je izbrisane zastopal pred ESČP. "Z moje strani se lahko ob 30. obletnici izbrisa vsem izbrisanim samo zahvalim, ker so me naučili edinstvene lekcije dostojanstva in človečnosti, zaupanja in pravičnosti, neomajne odločnosti in dobrega duha," je sporočil Saccucci. Pahorju se je ob tem zahvalil za pomembno gesto opravičila, ki jo je skupnost izbrisanih v Sloveniji dolgo čakala, in za katero upa, da bo zgled novim generacijam. Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, AI Slovenija in Mirovni inštitut ob 30. obletnici izbrisa državo sicer pozivajo, da naj zagotovi možnost, da si ljudje, ki že desetletja bivajo v Sloveniji, uredijo dovoljenje za stalno prebivanje ter da bo v postopkih spoštovan njihov posebni položaj in varovano njihovo dostojanstvo.
