Boris Jaušovec
Predsedniška trilaterala, že osmič in tokrat tretjič v Sloveniji, v čudovitem okolju samostana v Kostanjevici na Krki, je tokrat zbrala gostitelja, slovenskega predsednika Boruta Pahorja in njegova gosta, predsednika Avstrije in Hrvaške, Alexandra van der Bellna in Zorana Milanovića.
Na skupni tiskovni konferenci so trije predsedniki dobili tudi vprašanje o usodi nuklearke v Krškem (NEK). Van der Bellen je potrdil, da v Sloveniji ne razmišljajo zgolj o podaljšanju obratovanja reaktorja, temveč tudi o graditvi še enega bloka. "Avstrija, njeni strokovnjaki, bo pozorno spremljala presojo o vplivov na okolje, o čemer nas je doslej slovenska stran primerno obveščala. O gradnji drugega bloka sicer še ni odločeno. Morali bomo tudi počakati, kaj menijo o tem v Bruslju, ali bo jedrska energija v skladu z načrtom za prehod v zeleno tehnologijo in zmanjšanjem izpustov za 55 odstotkov. Pomembno bo tudi, kako se bodo okoli tega odločile še druge države članice." Znano je, da Avstrija z nezaupanjem gleda na NEK predvsem zato, ker naj bi bila zgrajena na potresnem območju, je še povedal avstrijski predsednik.
Slovenski predsednik pa je presenetil: "Evropska unija je na poti v ogljično nevtralnost. Imamo Stalni odbor za podnebno politiko, pri katerem sem se posvetoval o svojem glasu na nedavnem referendumu o vodah in sem zategadelj glasoval proti. In v odboru tudi menijo, da odločitve o gradnji drugega bloka oziroma reaktorja v NEK v Sloveniji ne bo mogoče sprejeti brez referenduma! Avstrijo seveda to zelo zanima, vendar Slovence mora to zanimati še bolj, saj nuklearka stoji pri nas. Je pa res, da tudi, če bi na tem referendumu 90 odstotkov ljudi glasovalo za gradnjo, nuklearka zavoljo tega ne bi bila nič bolj varna. Glede varnosti katerekoli jedrske elektrarne vam znanost nikoli ne more ponuditi ultimativnega odgovora." Milanović pa je opozoril, da NEK stoji veliko bliže Zagrebu kakor Dunaju. "Z nuklearko sem odraščal od leta 1975. Toda če bodo Slovenci hoteli zgraditi drugi reakator, je to njihova suverena odločitev. Rajši bi videl, da jedrske elektrarne ne bi bilo, toda verjamem, da bodo Slovenci postavili najboljšo nuklearko, kakor je bila takrat tudi ta, ki je v polovični hrvaški lasti, saj gre za ameriško tehnologijo." Milanović je še navrgel, da članice EU različno gledajo na jedrsko energijo: "Avstrija se ji je odrekla, Nemčija po katastrofi v Fukušimi tudi, vendar pa jih ekološko obsesivna Finska gradi, veliko jih je tudi v Franciji in Belgiji, kjer se jedrski energiji ne želijo odpovedati."
Predsedniki so veliko govorili tudi o covidu-19 in se strinjali, da nas pred naslednjim valom epidemije ubrani le precepljenost prebivalstva, ki pa v nobeni od treh držav še ni zadostna. Pahor je menil, da bi bilo treba ljudi prepričevati s spodbudami in z zgledom: "Kajti kriticizem tistih, ki se ne dajo cepiti, ne bo dal učinkov." Milanović je menil, da bi prisilno cepljenje prebivalstva vodilo v "despotstvo in tiranijo". Sta se pa oba strinjala s pomislekom Van der Bellna, da bi se morda vsaj ljudje, ki delajo v zdravstvenih in negovalnih ustanovah, recimo za starostnike, morali obvezno cepiti, saj bi to pravzaprav spadalo k opisu njihove profesije.
