Pametne bolnišnice: digitalizacija bo popolnoma spremenila dosedanje življenje bolnišnic, v središču skrb za ljudi

Med temeljnimi družbenimi podsistemi, kjer se digitalna preobrazba že odvija, je zdravstvo. Če kdaj, potem se je v času pandemije COVID-19 pokazala nuja digitalizacije zdravstvenih sistemov, tako z vidika oskrbe pacientov, kot učinkovite izmenjave podatkov in informacij med zdravstvenimi ustanovami, državami in drugimi zdravstvenimi institucijami doma in po svetu.

Na globalnem trgu digitalnega zdravja naj bi v prihodnjih letih opazili znatno rast, saj se zdravstveni sistemi po vsem svetu borijo proti izbruhu koronavirusa. Za reševanje problema COVID-19 in pritiska na zdravstveno infrastrukturo bo digitalno zdravje najverjetneje igralo ključno vlogo. Digitalizacija v zdravstvu namreč med drugim omogoča učinkovito shranjevanje in prenos podatkov o pacientih, kar pomaga tudi k boljšemu zdravljenju pacientov.

V Sloveniji se je v okviru programa projektov eZdravja že digitaliziralo več storitev kot so eNaročanje, eRecept, TeleRadiologija, e-Triaža in še mnoge druge. Po podatkih raziskave evropske komisije iz leta 2018 je bila Slovenija na področju uporabe e-Zdravja na šestem mestu med 29 državami. 

Nemška univerzitetna bolnišnica Essen v ospredju digitalne preobrazbe

V ospredju digitalne preobrazbe pa so nemške bolnišnice. Univerzitetna bolnišnica Essen se je želela preoblikovati in v središče postaviti skrbi ljudi. S komunikacijsko platformo, ki omogoča tesno sodelovanje med klasično klinično medicino, registriranimi zdravniki, rehabilitacijskimi ustanovami in lekarnami, je že pred časom postala “pametna bolnišnica”. Zaradi nenehne rasti poslovanja in vedno večjega števila uporabniških podatkov, ki prihajajo iz radioloških informacijskih sistemov (RIS), bolnišničnih informacijskih sistemov (HIS), elektronskih zdravstvenih kartotek (EMR) ter sistemov za arhiviranje in komunikacijo slik (PACS), pa se je bolnišnica odločila nadgraditi svojo obstoječo platformo za digitalno zdravstveno varstvo. Pri tem so ji pomagale rešitve Huaweija.

Nadgradnja platforme največje bolnišnice v nemški zvezni deželi Severno Porenje je bila nujna, saj podatki, ki si jih izmenjujejo ne le med oddelki, ampak tudi z drugimi ustanovami in zdravniki, zahtevajo shranjevanje in obdelavo, kar pa je bilo v obstoječem sistemu oteženo. Z večanjem količine podatkov, ki se pretakajo preko omrežja, se namreč povečuje potreba po večji zmogljivosti digitalnega sistema za shranjevanje podatkov. S Huaweijevim podatkovnim centrom so se razblinile tudi težave upravljanja več do tedaj ločenih sistemov za shranjevanje, saj je sedaj vse shranjeno na enem mestu.

Znatno nižji stroški

Medtem ko se kritiki digitalizacije v zdravstvu bojijo, da bo v bolnišnicah prihodnosti posledično manj človeške interakcije in da bo vse več anonimnosti, koristi digitalizacije te skrbi odganjajo. Nove tehnologije namreč zagotavljajo večjo učinkovitost in zato zmanjšujejo stroške v celotnem zdravstvenem sistemu.

S posodobitvijo je Univerzitetna bolnišnica Essen prihranila kar do 50 odstotkov skupnih stroškov. Prihranila je tudi najmanj 30% CAPEX, ogljični odtis podatkovnega centra pa se je prepolovil.

Svetovalno podjetje McKinsey je pred leti ocenilo, da bi digitalizacija v nemškem zdravstvenem sektorju prihranila okoli 12 odstotkov zdravstvenih izdatkov. Samo brezpapirne rešitve za shranjevanje podatkov, kot je elektronski zdravstveni karton, obljubljajo največje znižanje stroškov, približno 9 milijard evrov.

Sicer pa največ na področju digitalizacije zdravstva počne Kitajska, ki je objavila pionirski standard za svoje 5G omrežje bolnišnic. Ta standard ponazarja pospešeno digitalizacijo kitajske zdravstvene industrije, pri čemer bodo imela ključno vlogo omrežja 5G, ki bodo nosilec naslednje generacije informacijske infrastrukture.