Pandemija je povečala brezposelnost in revščino, predvsem med mladimi

Tanja Fajnik Milakovič
08.07.2021 19:40
Staranje prebivalstva in digitalizacija prav tako pomembno vplivata na trg dela, sisteme socialne zaščite in vsakdanje življenje
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Staranje prebivalstva, digitalizacija in prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo preoblikujejo naše družbe in pomembno vplivajo na trg dela," je evropskim kolegom dejal minister Janez Cigler Kralj. 
Primož Predalič

"Staranje prebivalstva, digitalizacija in prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo preoblikujejo naše družbe in pomembno vplivajo na trg dela, sisteme socialne zaščite in vsakdanje življenje vseh generacij. Eden ključnih dolgoročnih izzivov sta krčenje delovno aktivnega prebivalstva in naraščanje deleža starejših. Ustvariti moramo družbeni sistem, v katerem bomo nadgrajevali naša znanja in pridobivali nove spretnosti skozi celotno poklicno življenje. Le tako se bomo zmožni prilagajati hitrim spremembam na trgu dela," je slovenski minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj poudaril v pozdravnem nagovoru​​ ob današnjem začetku dvodnevnega neformalnega srečanja ministrov EU, pristojnih za zaposlovanje in socialno politiko, na Brdu. Slovensko predsedstvo bo nadaljevalo s prizadevanji za bolj socialno Evropo, ki ne pušča nikogar ob strani, s ciljem izboljšati življenjske in delovne pogoje za vse. Prioriteta bo tudi evropska direktiva o minimalni plači.

 

Ljudje, delovna mesta in trg dela

Ministrice in ministri so se osredotočili na tri področja: vlaganje v ljudi, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in vključevanje vseh na trg dela, tudi ranljivejših skupin, kot so invalidi in mladi. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki drugih institucij EU, evropskih socialnih partnerjev in evropskih zvez nevladnih organizacij. "Čas je, da delujemo skupaj, saj bo starajoča se Evropa drugače težko preživela v globalnem prostoru. Prepričan sem, da konstruktivni dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo vedno pripelje do boljših odločitev," je ocenil minister Cigler Kralj. Zasedanja sta se udeležila tudi komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica ter evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit.

V razpravi so sodelovali tudi predstavniki drugih institucij EU, evropskih socialnih partnerjev in evropskih zvez nevladnih organizacij. 
Hana Slapar

Vključevanje mladih na trg dela pa je bilo osrednja tema današnjega popoldanskega srečanja ministrov za zaposlovanje in socialno politiko EU in Zahodnega Balkana. Govorili so predvsem o spodbujanju zaposlovanja mladih v razmerah trenutne krize in izvajanju Jamstva za mlade. Veliko mladih v državah Zahodnega Balkana je brezposelnih, največ na Kosovu, skoraj 50 odstotkov, v Albaniji več kot 26,5 odstotka. "Nedopustno za Evropo je, da mladim v teh državah ne pomagamo in ne omogočimo boljše prihodnosti," je ocenil evropski komisar Schmit na tiskovni konferenci po srečanju. In dodal: "Prav zaradi tega je bila zelo pomembna izmenjava izkušenj in dobrih praks kot tudi naša zaveza, da jim bomo v okviru jamstvene sheme za mlade, v obdobju treh, petih mesecev, dali možnost, da si najdejo novo delo ali pripravništvo ali se bodo začeli znova izobraževati. Dali jim bomo torej konkretne rešitve."

 

​Zaposlitvena in človeška kriza

Seveda pa se na Brdu niso mogli izogniti okrevanju po pandemiji covida-19. Ne kaže spregledati, da je zaradi skrajšanega delovnega časa in ukinitve dobrih delovnih mest pandemija po ocenah Mednarodne organizacije dela (ILO) v revščino pahnila več kot 100 milijonov delavcev. Po njihovih pričakovanjih naj bi bilo konec letošnjega leta tako 220 milijonov brezposelnih, konec prihodnjega leta pa 205 milijonov, kar je še vedno več kot leta 2019, ko je bilo brezposelnih 187 milijonov ljudi.

Če se razmere zaradi posledic pandemije ne bodo poslabšale, bo trg dela po oceni ILO začel okrevati v drugi polovici letošnjega leta. A tudi če se povrnejo stara delovna mesta in z gospodarskim okrevanjem ustvarijo nova, to ne bo zadostovalo za nadomestitev pomanjkanja plačanega dela v prihodnjem letu. Covid-19 tako ne predstavlja samo zdravstvene krize, ampak je to tudi zaposlitvena in človeška kriza.

"Brez premišljenih naporov za ustvarjanje dostojnih delovnih mest in podpore najbolj ranljivim članom družbe in okrevanja najbolj prizadetih gospodarskih panog bi se lahko učinki pandemije dolgoročno poznali v obliki izgube človeškega in gospodarskega potenciala, prav tako v večji revščini in neenakosti," ocenjuje Guy Ryder, generalni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO), ki je v videonagovoru pozdravil ministre na Brdu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta