Žana Vertačnik
Državni zbor bo danes potrjeval peti paket protikoronskih ukrepov, vreden 420 milijonov evrov. Predlog podaljšuje nekatere že znane, prinaša pa še nove ukrepe. Med ključnimi je podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo na domu za vse panoge do konca leta, pri čemer je vlada zaostrila vstopni pogoj na vsaj 20-odstotni upad prometa glede na leto 2019. Če bodo to zahtevale razmere, minister za delo Janez Cigler Kralj dopušča možnost podaljšanja ukrepa do junija 2021.
Za ohranitev delovnih mest
S področja trga dela navajamo še nekaj bistvenih ukrepov. Za delodajalce se podaljšuje možnost povračila nadomestila plače, ki so jih izplačali zaradi odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene. Delodajalci bodo lahko uveljavljali tudi možnost povračila nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi varstva otroka v karanteni.
Od 1. septembra bo mogoče uveljavljati 80-odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi varstva otroka v karanteni. Predlog za zaposlene podaljšuje ukrep 100-odstotnega nadomestila plače v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu.
Za samozaposlene in mikropodjetja s 1. oktobrom predlog uvaja ukrep mesečnega temeljnega dohodka in delnega povračila izgube dohodka, ki je veljal v času razglašene epidemije. Skupno v višini 1100 evrov, 700 evrov predstavlja nadomestilo izgube dohodka, 400 evrov pa za plačilo prispevkov.
Novi krizni dodatki k plačam
S področja zdravstva se uvaja možnost koriščenja bolniške odsotnosti do treh delovnih dni brez potrdila osebnega zdravnika, maksimalno trikrat letno. Zakon uvaja možnost brezplačnega prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi. Ukrep, ki sproža največ polemik, je skrajševanje čakalnih vrst na način, da se odpre možnost financiranja iz zdravstvene blagajne vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost, tudi zasebnim.
Proti umiku javno dostopnih podatkov o vrednotenju nepremičnin
Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI je premierja Janeza Janšo, šefa parlamenta Igorja Zorčiča in vodje poslanskih skupin opozorilo na ukrep, ki določa, da vsi podatki, ne samo o posplošenih vrednostih nepremičnin, temveč tudi podatki o lastnostih nepremičnin, ki so podlaga za določanje njihove posplošene vrednosti v evidenci vrednotenja GURS, z dnem uveljavitve zakona ne bodo več javni in dostopni. Niti lastnikom nepremičnin niti vsem preostalim zainteresiranim fizičnim in pravnim osebam. "Takšen ukrep ocenjujemo kot popolnoma nerazumen in nesprejemljiv, saj pomeni dejansko suspenz celotnega sistema, ne samo rezultatov dosedanjega množičnega vrednotenja nepremičnin, temveč zlasti tudi izredno obsežnih javnih podatkov o nepremičninah v evidenci vrednotenja GURS, ki so podlaga za različne potrebe tako državljanov, kakor tudi občin in državnih organov, bank, zavarovalnic, Banke Slovenije itd.," so zapisali. Kot so nam včeraj pojasnili v združenju, pojasnila vlade še niso prejeli, pripravljalo pa naj bi ga ministrstvo za finance.
Za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih predlog uvaja dodatke k plači: za neposredno delo z bolniki in uporabniki v sivih in rdečih conah so določeni pri 30 odstotkih plače, v primeru razporeditve predvideva uvedbo dodatka v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače. Z namenom zagotavljanja finančne vzdržnosti domov za starejše se uvajata ukrepa financiranja zaščitne opreme za izvajanje ukrepov omejevanja okužbe in kritje stroškov izpada prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti.
Veliko je ukrepov iz drugih panog, s področja izobraževanja je eden ključnih oprostitev plačila za vrtec v primeru karantene otroka, s področja infrastrukture se bo izvajalcem občasnih prevozov zagotovilo nadomestilo stroškov v času epidemije, ko storitev niso mogli opravljati.
Opozicija o pasteh posameznih določb
S sprejemom zakona naj bi policiji in občinskemu redarstvu podelili pristojnosti za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po zakonu o nalezljivih boleznih, s čimer bi razbremenili zdravstveno inšpekcijo. To so problematizirali v Policijskem sindikatu Slovenije, kjer so širjenje pooblastil in pripravljanje zakona brez socialnega dialoga označili kot nedopustno.
Do te in še nekaterih drugih določb so kritični v opoziciji, kjer kot sporno izpostavljajo zamrznitev zakona o enotni ceni knjig. "Zakon zagotavlja stabilnost knjižnega trga, enakopravno dostopnost slovenske knjige ter zaščito knjižne produkcije in slovenske knjige kot javne dobrine posebnega kulturnega pomena," so prepričani v Levici. Menijo, da bi s preklicem zakona ogrozili stabilnost knjižnega trga.
Ključni ukrepi
Mesečni temeljni dohodek in delno povračilo izgube dohodka za samozaposlene in mikropodjetja
Podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo na domu za vse panoge do konca leta
Povračilo nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi varstva otroka v karanteni
Možnost koriščenja bolniške odsotnosti do treh delovnih dni brez potrdila osebnega zdravnika, največ trikrat letno
Dodatki k plači za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih
Oprostitev plačila za vrtec v primeru karantene otroka
Da je v predlogu nasploh prezrto področje kulture, sporočajo iz LMŠ in med drugim navajajo rešitev v obliki 50-evrskih bonov za kulturo. V SD predlagajo, naj se zaradi poslabšane epidemiološke slike omogoči podaljšanje veljavnosti turističnih bonov. Največ kritik so sicer uperili v ukrep skrajševanja čakalnih vrst. V Levici so predlagali črtanje spornih določb, v LMŠ, SAB in SD pa vrstni red, po katerem bi čakalne dobe reševali glede na zmogljivosti: javni, koncesionarji, zasebniki. "V izogib razkroju javnega zdravstva bi zasebniki lahko sodelovali le za omejeno obdobje in z omejenimi finančnimi sredstvi in to šele takrat, ko javni zdravstveni sistem tega ne bi zmogel," so pojasnili v SAB.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
