Luka Mlakar
Pravnik Rajko Pirnat in nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude poudarjata, da zaradi opozoril Evropske komisije v drugem letnem poročilu o vladavini prava v Sloveniji nista presenečena. "Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je jasno povedal, da bo v primeru, če ne bomo prav kmalu imenovali oziroma predlagali evropskih delegiranih tožilcev, sprejel določene ukrepe. Med slednjimi je lahko tudi tožba Evropske komisije proti Sloveniji pred Sodiščem EU, ampak to je zelo nezaželena situacija," pravi Pirnat.
Ude: Če se bo ta politika nadaljevala, lahko pričakujemo ostrejše ocene
Ude meni, da so skrbi Bruslja glede slovenskega pravosodja in imenovanja evropskih tožilcev upravičene, a poudarja, da to zanj niso najhujše stvari, ko gre za vladavino prava v Sloveniji. "Glede tega bi se pri nas dalo reči še marsikaj drugega, tudi ko gre za državne institucije, kot so predsednik republike, vlada na čelu s predsednikom vlade in državni zbor. Vsi kršijo pravila, če ne nekih formalnih pa tista, ki so se kot določeni standardi oblikovali v okviru parlamentarnih demokracij," meni Ude, ki opozarja tudi na odnos politike do medijev, najbolj je na udaru STA, pa tudi do civilne družbe.
"Če se bo ta politika v Sloveniji nadaljevala, bo slej kot prej prišlo do ostrejših ocen, kot sta jih deležni Madžarska in Poljska. Za zdaj se pri nas še niso lotili ustavne opredelitve ustavnega sodišča in sodstva na splošno, vendar pa se v odnosih do sodstva kaže, da ne spoštujejo standardov. Ker pri nas niso šli tako daleč kot na primer na Poljskem, kjer so ustavnemu sodišču praktično polomili zobe, v Bruslju opredelijo kot negativne tiste stvari, ki so najbolj očitne, niso pa te najhujše. Imenovanje evropskih tožilcev je pomembno, vendar pa ne toliko kot odnos do sodstva in tožilstva na splošno. Razumljivo pa je, da bo Evropska komisija izbrala tiste stvari, ki so najbolj očitne in formalno na dlani," pojasnjuje Ude.
Lenarčič: Financiranje STA se ne more pogojevati z okrnjenjem njene neodvisnosti
Evropska komisija danes sporoča, da obstajajo na področju vladavine prava v Sloveniji resne skrbi, zlasti glede neodvisnosti tožilstva in medijev, je poudaril evropski komisar Janez Lenarčič. Ob tem je izpostavil, da komisija glede STA jasno sporoča, da se financiranje agencije ne more pogojevati z okrnjenjem njene neodvisnosti. "Gre za dve stvari – za financiranje in za ohranitev neodvisnosti. Kar z drugimi besedami pomeni, da se to financiranje, ki ga je vlada dolžna zagotoviti, ne more pogojevati na način, da bi se okrnila neodvisnost STA," je dejal Lenarčič. Z vladnega urada za komuniciranje (Ukom) so danes sporočili, da so na STA že poslali končno različico pogodbe o izvajanju javne službe. Pričakujejo, da se bo dokument podpisal nemudoma. Direktor STA Bojan Veselinovič na drugi strani ugotavlja, da Ukom ni upošteval niti ene same ključne pripombe in da bo potreben nov krog pogovorov med sprtima stranema.
Pirnat: To je samo vrh ledene gore
Pirnat se strinja, da neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev verjetno predstavlja samo majhen del problematike vladavine prava v Sloveniji: "Gotovo je to samo en kamenček, z gledišča celote, če na primer vzamemo vse odločbe ustavnega sodišča, najbrž niti ni najbolj pomemben. Eno je zamuda pri imenovanju delegiranih evropskih tožilcev, drugo pa je kršitev določenih ustavnih pravic. Kljub temu pa je to samo vrh ledene gore, ki je skrita spodaj." Vlada je po oceni Pirnata z "neko samovoljno razlago zakona" z neimenovanjem evropskih tožilcev povzročila popoln zastoj, ki ne bo tako lahko rešljiv, kot se ji zdi.
"Oni si predstavljajo, da bodo ponovili razpis in da je to v bistvu to. Mislim, da bo tukaj prišlo do odločnega nasprotovanja iz tožilskih vrst. Dvomim, da se bo kdo sploh prijavil na razpis, če pa se bo, se bodo težko za vsako tožilsko mesto po trije. Ta zgodba nikakor še ni zaključena, to, kar je minister Dikaučič govoril evropskemu komisarju za pravosodje, kako bo Slovenija vsak čas imenovala tožilce, pa je popolno nerazumevanje dogajanja," pravi Pirnat.
Milosavljević: Vrstili so se napadi na novinarje, urednike in medijske hiše
V Bruslju so ob predstavitvi poročila odmevali tudi pozivi slovenski vladi k zagotovitvi stabilnega financiranja STA. Ta namreč že 201. dan opravlja javno službo brez plačila s strani vlade. Profesor na katedri za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević pojasnjuje, da se Evropska komisija v delu poročila, ki govori o medijih v Sloveniji, pretežno naslanja na študijo, ki jo je napisal za evropski projekt Media Pluralism Monitor. "Ne gre za nikakršen slovenski esej. Študije, ki smo jih delali za European University Institute iz Firenc je Evropska komisija, ko gre za vse države, ne le za Slovenijo, vzela kot svojo verodostojno osnovo, nismo pa neposredno sodelovali pri pisanju poročila o vladavini prava," pravi Milosavljević, ki se sicer strinja z oceno Evropske komisije, da so se zadeve na področju medijskega dogajanja v Sloveniji v lanskem letu poslabšale.
Eden od dejavnikov pri tem je bila po njegovih besedah kriza zaradi epidemije covid-19, ki je delno ekonomsko in delno tehnično vplivala na delovanje medijev, na drugi strani pa so v lanskem letu prišli v javnost štirje predlogi medijske zakonodaje, to so bili zakon o medijih, zakon o RTV Slovenija, zakon o STA in zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, pri katerih je aktualna vlada po besedah Milosavljevića predlagala zelo sporne rešitve. "Ko gre za svobodo medijev, pa smo bili priče dnevni produkciji tako tvitov kot tudi medijskih vsebin v provladnih promocijskih glasilih, kjer se je napadalo določene medijske hiše, urednike in lastnike medijev ter se jih poskušalo diskreditirati. Ogromno je bilo tudi napadov na posamezne novinarje, še posebej novinarke, in medijske hiše, pogosto so bili zelo vulgarni in agresivni, pri novinarkah pa zelo pogosto povezani s seksualnimi konotacijami na način, ki je bil za državo članico EU v letu 2020 povsem neustrezen," dodaja Milosavljević.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
