Damijan Toplak
Pošta Slovenije (PS) od 1. julija pisemske pošiljke ločuje na prednostne in neprednostne, in sicer z dodatno oznako na pošiljki, pri čemer je prednostna nekaj evrskih centov dražja. Boštjan Pernek, pri PS direktor divizije Pisma, pojasni, da je spremembe glede uvajanja prednostne in neprednostne univerzalne poštne storitve (standardno in navadno pismo, priporočeno pismo, vrednostno pismo, dopisnice, pošiljke za slepe in slabovidne - slednje so brezplačne) potrdila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), s čimer je sledila regulaciji v drugih državah. V PS vsako leto pripravijo stroškovni model, ki ga mora potrditi Akos, v njem pa so zajeti dejanski stroški storitve in upoštevani 8,26-odstotni stroški kapitala, kar izračunajo revizijske hiše.
Lahko bi priplezali do pozitivne ničle
Po Pernekovih besedah bo po novem "univerzalno pošto" mogoče prednostno dostaviti še isto noč, v kar so zajeti dodatki za popoldansko in nočno delo, to pa podraži storitev. Za neprednostno dostavo pa bo možno pošiljke obdelati tudi v dnevnem času, kar bo ceneje. Prihranki bi bili še bistveno večji, če bi bila dostava le dva- do trikrat tedensko, kakor je v nekaterih državah, pri nas pa je petkrat tedensko.
Pernek doda primerjavo, da Hrvatje v enem dnevu dostavijo 80 odstotkov poslanih pisem, dopisnic in univerzalnih paketov, pri nas pa je to zagotovljeno 95-odstotno. "Pismonoš imamo za zdaj dovolj, ker pa so v zadnjih dveh letih tovrstne storitve znova v povprečju upadle za okrog deset odstotkov, jih vse bolj usmerjamo v dostavo paketov, ki nam zadnja leta občutno raste. Poskrbeli bomo tudi za strojno usmerjanje pošte in pošiljk, tako da bo imel pismonoša vse to zloženo od začetka do konca svojega terena, kar bo pospešilo njegovo delo," je prepričan sogovornik.
Dodaja, da se bodo storitve resda za nekaj centov podražile, a po navadi te podražitve zajemajo rast njihovih stroškov za nazaj - sredi tekočega leta se upošteva rast stroškov za poldrugo leto nazaj. Neuradno je imela Pošta lani s temi storitvami kar 16,5 milijona evrov izgube, s tokratno podražitvijo pa bi lahko priplezala do pozitivne ničle, kar pa je malo verjetno, saj stroški dela (recimo minimalna plača, regres) in drugi rastejo, obenem pa se zmanjšujejo količine poslanih pošiljk.
Vse več pošte po elektronski poti
Razlog za upadanje količin pisemskih pošiljk je v njihovi nadomestitvi po elektronski poti in v spremenjenih navadah uporabnikov. Zato je Akos naredil analizo potreb uporabnikov in analiziral regulacijo poštnega trga v drugih evropskih državah. Zaradi tega je spremenil Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve in za pošiljke korespondence (standardno pismo, navadno pismo, dopisnico, priporočeno pismo, vrednostno pismo ter pošiljke za slepe in slabovidne) uvedel dve hitrosti prenosa. Uporabnik se lahko odloči med dvema cenovnima in kakovostnima kategorijama prenosa pošiljk. Vse cene so stroškovno naravnane in jih potrjuje Akos. Pri neprednostnih pošiljkah gre za dejanske prihranke, ki nastanejo v procesu prenosa pošiljk, večinoma pri usmerjanju. Splošni akt predpisuje, da mora biti vsaj 95 odstotkov prednostnih pošiljk korespondence dostavljenih naslednji delovni dan, najkasneje pa v treh delovnih dneh. Neprednostne pošiljke pa morajo biti dostavljene v 99 odstotkih v treh delovnih dneh.
Kako je v Avstriji in Italiji
Cena za prenos prednostnega standardnega pisma v Avstriji je 0,85 evra, neprednostnega 0,74 evra, medtem ko je v Italiji cena za prenos prednostne standardne pošiljke 2,80 evra, neprednostne pa 1,10 evra.
V Sloveniji so se s 1. julijem za do 14 odstotkov zvišale cene skoraj vseh poštnih storitev v notranjem in mednarodnem poštnem prometu, ki sodijo pod univerzalno poštno storitev in katerih cene potrjuje Akos, povprečno povišanje pa je bilo 5,5-odstotno.
Najnovejši trendi razvitih evropskih držav, kjer imajo najvišjo stopnjo digitalizacije poslovanja države in prebivalcev ter s tem največje količine pisem v obtoku, prehajajo na bistveno nižje standarde prenosa pisem, npr. zgolj ene kakovosti, ki sodi v kategorijo neprednostnih z daljšimi roki prenosa, ki sežejo do D+5, kot je primer v Franciji in na Danskem, ali pa še vedno ohranjajo ločevanje pisem na prednostne in neprednostne, pri čemer je predpisana kakovost za prednostna pisma precej nižja in znaša na Hrvaškem 85 odstotkov pošiljk dostavljenih naslednji dan, v Italiji pa 80 odstotkov pošiljk, ponekod pa se predpisani roki prenosa začnejo z D+2 ali D+3 (Estonija, Norveška, Romunija, Švedska). Zelo podobno ureditev, kot jo uvaja Slovenija, imata Avstrija in Nemčija, a kljub spremembi ostaja predpisana kakovost prenosa pisemskih pošiljk v Sloveniji med najvišjimi v Evropi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
