Spoštovani,
s tem pismom Vas seznanjamo z alarmantnim stanjem v slovenski kinematografiji ter Vas pozivamo, da v okviru svojih pristojnosti sprejmete vse potrebne odločitve za nemoteno uresničevanje javnega interesa na filmskem področju, kot ga določa Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije. Hkrati vas pozivamo k prekinitvi kršitev načel pravne države in vladavine prava, ki krnijo ugled Slovenije kot poslovne partnerice tudi zunaj državnih meja.
Gre za zastoj finančnih sredstev, ki jih je v proračunu za leti 2019 in 2020 sprejela prejšnja vlada, v rebalansu za l. 2020 pa potrdila sedanja. To so izplačila na podlagi že podpisanih pogodb med Slovenskim filmskim centrom (SFC) in producenti v letih 2018 in 2019, ki jih je za potrditev na vladi pripravilo in potrdilo tudi Ministrstvo za kulturo.
Če vlada RS na naslednji seji ne potrdi že sprejetih obveznosti do SFC – najstarejši zahtevki za izplačilo čakajo vse od 12. 5. 2020 in odtlej je imela vlada 86 sej (21 rednih in 65 dopisnih) –, bomo o tem primorani nemudoma obvestiti vse pristojne evropske institucije, najprej Evropski komite LIBE (in posamično vse njihove člane), ki proučuje, ali države EU spoštujejo načela pravne države in vladavine prava. Hkrati bomo o nezakonitem delovanju vlade RS obvestiti tudi pristojne evropske komisarje:
- Didierja Reyndersa, komisarja za pravosodje
- Mariyo Gabriel, komisarko za kulturo
- Nicolasa Schmita, komisarja za delovna mesta in socialne pravice
- Janeza Lenarčiča, komisarja za krizno upravljanje
O alarmantnosti razmer priča podatek, da je do danes zaradi birokratskih ovir in odsotnosti politične volje, da se le-te razrešijo, Slovenskemu filmskemu centru uspelo počrpati manj kot petino v proračunu dodeljenih sredstev za leto 2020!
Posledice so katastrofalne tako za posameznike kot za področje:
- Obstala je skoraj vsa filmska produkcija, načrtovana za leto 2020.
- Ustavljen je velik del predprodukcije in produkcije za vsaj naslednji dve leti.
- Pretrgana je ustvarjalna kontinuiteta, saj niso bili objavljeni razpisi za razvoj in realizacijo, za koprodukcije, festivale itd.; nekateri od lanskih razpisov pa niso bili oziroma še niso zaključeni in tudi ne vemo, kdaj bodo, ker so bile odločbe posredovane šele pred petimi dnevi (npr. največja razpisa, razpis za realizacijo celovečernih filmov in razpis za realizacijo celovečernih prvencev).
- Od novembra 2019 do danes, torej že več kot enajst mesecev, je brez sredstev za preživetje ostala večina tistih, ki so sodelovali in zvečine že opravili delo pri 31 projektih, za katere je ustavljeno izplačilo. Resda je nekaj od njih lahko uveljavljalo pravico do mesečnega temeljnega dohodka, a ta pomoč je bila v najboljšem primeru dodeljena za dva meseca in pol. Za vsemi temi številkami so ljudje z družinami in otroki, s stiskami, v katerih so se znašli predvsem zaradi opustitve dolžnih ravnanj države. In pravkar razglašena ponovna epidemija bo imela na vse, ki delujejo v avdiovizualnem sektorju, še dodatno uničujoče posledice.
V nadaljevanju povzemamo problematiko in kronologijo z osnovnimi pojasnili.
- Slovenska kinematografija obsega produktivno kinematografijo (proizvajanje filmov), distribucijo (uvozniki in posredniki domačih in tujih filmov), promocijo in prikazovanje (kinematografi, festivali).
- Najobsežnejši del je področje produktivne kinematografije, torej ustvarjanje slovenskih in koprodukcijskih (s finančnim deležem drugih držav) filmov. Obsega predprodukcijo (vse dejavnosti in priprave pred začetkom snemanja filma), produkcijo (snemanje filma) in poprodukcijo (montaža, obdelava zvoka in slike, promocija).
- V panogi deluje približno 1.400 oseb, od tega jih je 19 zaposlenih v javnih ustanovah (Slovenski filmski center, Filmski studio Viba film), vsi drugi delujejo kot samozaposleni v kulturi – ustvarjalci (scenaristi, režiserji, direktorji fotografije, oblikovalci zvoka, scenografi, kostumografi, oblikovalci maske, montažerji, igralci, skladatelji ...) ali kot samostojni podjetniki – različni strokovnjaki s specifičnimi znanji (producenti, organizatorji, tonski tehniki, osvetljevalci, direktorji filma, scenski tehniki, rekviziterji …) ter za realizacijo filma najeti strokovnjaki številnih drugih profilov (mizarji, prevozniki, kuharji, gostinci, hoteliriji, šivilje …).
- Pri ustvarjanju filma lahko sodeluje tudi tisoč oseb, od tega je kakšnih 15% ustvarjalno umetniških poklicev, vsi drugi so samostojni podjetniki in mikropodjetja, zato je produktivna kinematografija dejavnost, ki spodbuja razvoj gospodarskih subjektov. Pospeševalna vloga kinematografije je v evropskem kontekstu prepoznana, strategije njenega financiranja domišljene in delujoče. Na podlagi analize finančne strukture 576 evropskih celovečercev, posnetih leta 2017, je Evropski avdiovizualni observatorij izračunal, da je bila povprečna cena evropskega filma 2 milijona evrov. Pri tem je delež neposrednega javnega financiranja znašal 26%, delež prikazovalcev 24%, delež producentov 18%, delež predprodaje 15% itd. Leta 2017 je skupna vrednost produkcije evropskih celovečernih filmov znašala 1.849 milijonov evrov.
- Slovenija za letno filmsko produkcijo, skupaj s podpornimi dejavnostmi, kot so festivali ter projekti filmske vzgoje, izobraževanja in filmske stroke ter stroški delovanja in večina plač zaposlenih na Slovenskem filmskem centru, nameni skupno 4,5 milijona evrov. Pri tem je treba poudariti, da z izjemo približno 1,7 milijona evrov, ki jih mora filmski produkciji namenjati RTV Slovenija, drugi prikazovalci niso dolžni prispevati ničesar, šibka akumulativna moč producentov in nizek delež iz predprodaje na domačem kulturnem trgu pa kinematografijo postavljata v položaj popolne odvisnosti od javnega financiranja. To je sicer značilno za vse srednje velike in manjše oziroma tako imenovane ”low production capacity” države v Evropi, vendar te v nastalih kriznih razmerah svojo kinematografijo dodatno podpirajo in je ne blokirajo.
- Delovanje slovenske (produktivne) kinematografije posebej urejata Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji RS (ZSFCJA) in Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), financiranje pa je v celoti projektno, torej preko razpisov. Slovenski filmski center (SFC), ki je pristojen za financiranje filmske in avdiovizualne produkcije, je posredni proračunski porabnik, ki ga financira Ministrstvo za kulturo s pogodbo o financiranju programa v okviru vsakokratnega proračuna; filmski in avdiovizualni projekti se financirajo iz teh sredstev na podlagi letnih razpisov SFC. Ker gre pri filmu za daljši, nekajletni ustvarjalni proces, se na razpisih pridobljena sredstva izplačujejo v tranšah, skladno s fazo ustvarjalnega procesa in pridobljeno dokumentacijo, zahtevano ob vsaki tranši.
- Nadzor nad porabo javnih sredstev za kinematografijo poteka dvoredno: preko vsakoletnih revizij Slovenskega filmskega centra in preko vsakega producenta, ki mora ob dokončanju filma priložiti revizijsko poročilo.
Vlada Marjana Šarca je kinematografijo neutemeljeno uvrstila med programe, ki zahtevajo pripravo dokumentov identifikacije investicijskega projekta (DiiP) in so podvrženi še Zakonu o javnem naročanju, sedanja vlada pa s to prakso nadaljuje. S tem sta obe vladi grobo posegli v programsko avtonomijo SFC ter postopke uresničevanja javnega interesa na področju filmske kulture otežili preko vsake mere, saj pogodbeno že dogovorjena in iz proračuna že dodeljena sredstva poleg prej omenjenih postopkov (ki vključujejo tudi redni in sprotni nadzor ter potrjevanje Ministrstva za kulturo) še enkrat za vse že podprte projekte potrjuje vlada. In ko je vlada ob nastopu epidemije sprejela ukrepe začasnega zadržanja proračuna, se je slovenski film znašel v slepi ulici.
Kronologija:
- Vlada je na 10. redni seji DZ 11. 4. 2020 sprejela ukrepe začasnega zadržanja proračuna. Izbruh okužbe z nalezljivo boleznijo COVID-19 ima vpliv tudi na porabo sredstev proračuna države, zaradi česar je treba poleg zadolževanja vire financiranja ukrepov poiskati tudi znotraj državnega proračuna. Z namenom zagotovitve teh virov je vlada sprejela dodatne ukrepe začasnega zadržanja izvrševanja proračuna. Poleg že sprejetih marčevskih ukrepov na področju izvrševanja proračuna je vlada sprejela nekatere dodatne omejitve porabe proračunskih sredstev. Sprejete omejitve pa ne veljajo, če je prevzem obveznosti, izvedba javnega naročila ali javnega razpisa za dodelitev sredstev nujna za delovanje države ali za investicije, povezane s črpanjem EU sredstev, za investicije iz namenskih skladov, vzdrževanje infrastrukture ali drugih pomembnih investicij, ki vplivajo na gospodarsko aktivnost v Sloveniji.
- Ministrstvo za kulturo je skladno s tem odlokom Slovenskemu filmskemu centru priporočilo, kako naj se vodijo javni razpisi in pozivi v času izrednih razmer Covid-19 in do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020. Za tiste razpise, ki so v teku ali za katere so prijavni roki že zaključeni, je navedeno, da se vodijo do priprave odločb, medtem ko se predvideni javni razpisi/pozivi, ki še niso bili objavljeni, ne objavijo. V priporočilu je izrecno poudarjeno, da se zahtevki in računi že prevzetih obveznosti izplačujejo nemoteno. Priporočila Ministrstva za kulturo so dejansko zavezujoča in so prinesla zaustavitev postopkov odločanja, kar bo v programiranju slovenske filmske produkcije povzročilo najmanj enoletno zamudo. Ker pa se tudi zahtevki iz prevzetih obveznosti kljub zagotovilom Ministrstva za kulturo o nemotenem izvajanju obveznosti ne izplačujejo, bo škoda na področju produktivne kinematografije velika in dolgotrajna.
- Od 13. 3. do 31. 8. 2020 je Ministrstvo za kulturo vladi predlagalo v obravnavo in potrditev tri zahtevke za financiranje:
10. 4. 2020: obravnavan in potrjen 21. 4. 2020 (v skupni vrednosti 837.994,71 EUR);
12. 5. 2020: za financiranje 10 projektov v skupni vrednosti 536.873,00 EUR (od tega 498.773,00 EUR v letu 2020 in 38.100,00 EUR v letu 2021) – še ni bil obravnavan;
31. 8. 2020: za financiranje 21 projektov v skupni vrednosti 2.622.300,25 EUR (od tega 1.559.623,50 EUR v letu 2020 in 1.062.676,75 EUR v letu 2021) – še ni bil obravnavan.
Gre za projekte, sprejete v financiranje na razpisih preteklih let, za katere so pogodbe podpisane, delo pa je na večini projektov steklo že pred časom. Nekateri od teh projektov so bili posneti že lansko leto, nekateri v začetku letošnjega, pri nekaterih je bila opravljena že obsežna predprodukcija, nekateri (predvsem koprodukcijski filmi) pa so celo že doživeli uspešne mednarodne premiere – vsem pa je skupno to, da ustvarjalci in drugi delavci še niso bili plačani za že opravljeno delo (celo od novembra 2019) in da pri projektih, ki so še v teku, dela zaradi ustavitve dotoka sredstev tudi ni mogoče dokončati.
- SFC, Svet SFC, strokovna združenja in posamezni producenti so odtlej na Vlado RS, predsednika vlade RS in ministra za kulturo posredovali že več pozivov, naj se urgentno izvede uredi potrditev že potrjenih izplačil. Ministrstvo za kulturo je odgovorilo bodisi da se usklajujejo z Ministrstvom za finance bodisi da gradivo čaka na obravnavo na vladi, od drugih naslovnikov ni bilo odgovora.
- MK in MF sta se od marca do maja vsaj deloma uskladila v zvezi z že izdanimi zahtevki, in tako na potrditev na vladi čakata še zahtevka za izplačilo, vložena 12. 5. in 31. 8. 2020; prvi od obeh zahtevkov je najstarejši še neobravnavan dokument predlagatelja MK (seznam vloženih dokumentov MK z datumi vlog in obravnav je v delu PRILOGE). Dokumente na dnevni red vladnih sej uvršča Odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki mu predseduje minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Po pregledu datumov vložitve in datumov obravnave drugih dokumentov je mogoče sklepati, da gre za zavestne odločitve proceduralnega zaviranja postopkov izvrševanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti države do SFC in njenih pogodbenic – prvi izbruh epidemije je bil že zdavnaj preklican in od vložitve drugega od skupaj treh zahtevkov je preteklo že več kot pet mesecev.
Prepričani smo, da blokada izvajanja javnega interesa na filmskem področju terja nujen odziv, saj je Vlada Republike Slovenije s svojimi odločitvami in opustitvami dolžnih ravnanj suspendirala Zakon o Slovenskem filmskem centru, pretrgala kontinuiteto ustvarjanja in pahnila filmske delavce v globoke stiske, škodo zaradi neurejenih razmer pa bosta utrpeli tudi slovenska publika in slovenska kultura v celoti.
Vljudno prosimo za odgovor, kako, s kakšnimi ukrepi in kdaj se boste odzvali na blokado nacionalne kinematografije. Za morebitna nadaljnja pojasnila oziroma razjasnitve smo Vam na voljo.
