Marsikdo vam bo znal povedati, da je pitje kave obred, za katerega si ljudje vzamejo čas. In prav zato ni nepomembno, kakšno kavo pijemo. In tudi, kako je postrežena. O tem govori celo Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, ki določa, da mora gostinec v kavarni kavo vselej postreči na pladnju. V nasprotnem primeru je zagrožena kazen, ki ni zanemarljiva. Četudi gostje tega običajno ne vedo in se jim to morda zdi celo nekoliko pretirano, pa se pomena tovrstne strežbe kave dobro zavedajo gostinci. "Doslej še nisem obiskala kavarne, kjer mi kave ne bi prinesli na pladnju," razlaga Simona Pompe, učiteljica področja gastronomije v Šolskem centru Velenje, vinska svetovalka in avtorica priročnika "Čarobni svet serviet". Pohvalno, torej. "Pravilnost postrežbe kave in ostalih pijač kaže ogledalo strokovne usposobljenosti zaposlenega v gastronomiji," ob tem dodaja Pompetova.
Kavarne brez svežega časopisja ni
Ko natakar kavo ali katero drugo pijačo gostu postreže pravilno, naredi dober prvi vtis, pripoveduje sogovornica: "Gost si reče 'uau', ta pa zna. Dejstvo je, da ima nekdo, ki je strokovno usposobljen, šolan, več znanja in veščin kot nekdo, ki je v to 'vržen' brez ustreznih znanj." In dodaja, da se je potrebno zavedati, da je postrežba kave na pladnju obvezna le v kavarnah. "Poznamo tudi zajtrkovalnice pa restavracije in druge vrste poimenovanj. Večina gostincev se namreč ne opredeljuje strogo za kavarno, kar jim omogoča, da lahko svojo ponudbo nekoliko razširijo." V kolikor si kavo torej naročite v kavarni, vam jo morajo postreči na pladnju, k le tej pa vedno sodi tudi kozarec vode, pove Simona Pompe. "Če vam kavo postrežejo nekje, kjer ni kavarna, vam lahko na servirnem pladnju prinesejo kavo vključno s kozarcem vode ali pa pet kav in pet vod," doda.
Takoj, ko govorimo o kavarni, tej pritiče tudi svež časopisni nabor in nekaj revij. "Priporočljivo je imeti čim bolj aktualne časopise in revije, pri tem pa je potrebno biti pozoren tudi na strukturo gostov. Pri časopisih, ki izhajajo dnevno, je dobro imeti dnevno menjavo, pri tedenskih tedensko." Pomembno je tudi, da gostinec v kavarni ponudbo časopisov prilagodi glede na okolje, torej, da v svoj nabor vključi tudi kakšen lokalni časopis.
Zanima nas, ali imate najbolj priljubljen lokal, kjer pijete kavo
Pitje kave je jutranji ritual. Za mnoge. Za prebujanje. Ali premor čez dan. "Injekcija" energije. Obred za druženje, družabni dogodek, napitek za debate. "Kofetarjev" je veliko, gostinstvo in kavna industrija pa sta v zadnjih letih pri pripravi kave v najrazličnejših oblikah naredili velike korake. Nekateri prisegajo na klasiko, drugim so všeč modernejše izpeljanke, novi kavni napitki. Tudi v Mariboru imamo ogromno starih dobrih "placov" z dobro kavo, veliko je novih, po zadnjih trendih. Zanima nas, ali imate vi svoj najbolj priljubljen prostor, kjer pijete kavo, ali zjutraj ali čez dan, morda celo pozneje popoldan, zvečer. Kje najraje pijete kratko kavo, espresso? Kje imajo najboljšo kavo z mlekom, kje najboljši kapučino? Prosimo tudi, da opišete, utemeljite zakaj. Ker je najboljša kava? Ker vam je najbolj všeč postrežba, ambient? Ker imajo najbolj simpatično, prijazno natakarico, natakarja ali kot rečemo danes barista, strokovnjaka za kavne napitke torej?
Svoje odgovore zapišite kot komentar na članek na naši spletni strani ali na družbenih omrežjih Facebook in Twitter.
Moraš se izobraževati, da sploh vidiš, da nekaj počneš narobe
A četudi nekaj pomanjkljivosti še je, se stvari na področju gastronomije v Sloveniji odvijajo v pravo smer, je optimistična Pompetova. "Smo vedno bolj osveščeni, dijaki se že dodatno izobražujejo kot baristi, poslikujejo kavo," razlaga in dodaja, da se strokovnega dela v gastronomiji ne moreš kar tako naučiti. "Moraš se izobraževati, da lahko sploh vidiš, kako je nekaj prav, oziroma da sploh veš, da nekaj počneš narobe."
Pomembno je torej, kakšno kavo pijemo, kako je postrežena, pozabiti pa ne gre niti na to, kdo jo pripravi. Ob tem je Pompetova kritična. "Poklic natakarja je eden najbolj iskanih poklicev pri nas, a k nam prihajajo tujci, zaposlujemo študente, ki strežejo za majhen denar. Dober slovenski kader pa odhaja v tujino, kjer jih čaka boljše finančno stanje. To sistemsko napako bo potrebno popraviti," je jasna. "Mislim tudi, da bi morali vsi, tudi študenti, skozi tečaj, ki si ga plačajo sami. Če želi z gostinstvom nekaj zaslužiti, naj opravi nekajdnevni tečaj in pridobi certifikat, namesto da mu nekdo pokaže, kako se skuha kava. Za postrežbo gosta namreč ni dovolj, da vidimo, kako se kuha kava, potrebno se je naučiti vsaj osnove strežb."
Sicer pa Pompetova poudarja, da je delo natakarja vse kaj več kot le kuhanje in strežba kave. "Premalo govorimo o kvalitetnih in bogatih znanjih natakarja. Kuhanje kave, poznavanje vina, mešanje koktajlov in številna druga znanja. S tem, ko lahko vsak študent kuha kavo in jo postreže, razvrednotimo delo natakarja," pripoveduje sogovornica.
Poklic kuharja bolj cenjen od poklica natakarja
Pompetova je prepričana, da imamo Slovenci do poklica natakarja mačehovski odnos. "Aha, 'kelnar' si," ponazori pogoste opazke, ki imajo običajno podcenjevalen podton. "Povsem drugače pa je, če si pri nas kuhar. O tem poklicu vsi govorijo, veliko vlogo imajo pri tem tudi kuharski šovi, ki so pripomogli k razcvetu tega poklica. Če bi bili na televiziji šovi barmanov, šovi atraktivnega mešanja koktajlov, kuhanja kave, kjer bi v živo tekmovali baristi, bi se govorilo tudi o tem. To so izjemno lepi in iskani poklici, ki imajo nabor mnogih znanj, so poklici, kjer lahko kreiramo in ustvarjamo ... To bi pritegnilo otroke in mladino, ki so na odločilni poti, kateri poklic izbrati."
Da bi ljudje prepoznali pomen natakarskega poklica in ga začeli ceniti, si Pompetova močno prizadeva. Kot tudi, da bi "gastronomija našla mesto vzporedno s turizmom. Poudarjam, vzporedno in ne v turizmu. Gastronomija je lahko samostojno zelo zanimiva". Želi si, da bi v prihodnosti v Sloveniji lahko pričakovali goste, ki bi k nam prihajali iz gastronomskega vidika. "Prizadevamo si, da bi vsak kotiček Slovenije poiskal svoje tradicionalne jedi in jih modificiral. To bi bila atrakcija za turiste, namesto da kamor koli pridemo, naletimo na pomfri, dunajski zrezek in solato. Kot tudi, da na vseh koncih Slovenije najdemo kremšnito in prekmursko gibanico."
In uspeva nam vedno bolje, navdušeno pove Pompetova. "Gastronomija gre z velikim pospeškom naprej in sproti odpravlja nepravilnosti. Slovenija je na dobri poti, da bo kmalu postala gastronomsko turistična destinacija. Turizem se gradi in promovira že več kot desetletje in rezultati so vidni. Sedaj je čas, da se usmerimo še v gastronomijo," zaključi Pompetova in doda, da nam bo skupaj prav gotovo uspelo.
