Srečko Klapš
Po petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta, kjer so partnerji obravnavali osnutek predloga sedmega vladnega paketa protikoronskih pomoči (PKP 7) s poudarkom na zakonu o minimalni plači, je pozno sinoči nastal čistopis, ki naj bi bil že danes na vladi. A bitka za minimalno plačo je trajala v pogajanjih od sobote pa vse do včeraj popoldne. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, ki se je bila vse do zadnjega s svojimi člani, pripravljala na stavko tudi splošno, če bi bilo treba, verjame, da v čistopisu PKP 7 predloga o zamrznitvi zakona o minimalni plači, ki bo s 1. januarjem višja, ne bo. Čeprav ne izključuje, da bi ta predlog lahko kdaj našel pot v državni zbor v trenutnih nestanovitnih političnih razmerah, je včeraj dejala, da je po zadnjih pogajanjih to manj verjetno.
Protokol pri sprejemanju interventne zakonodaje
"Predlagana sta bila prestavitev uveljavitve za eno leto in dodatek za delavce, ki zaradi prestavitve ne bodo deležni povišanja. Nasprotovali smo kakršnikoli zamrznitvi zakona, ki bi pomenila, da se minimalna plača najslabše plačanim zaposlenim s 1. januarjem ne dvigne. Razumemo stanje v panogah, ki so zaprte zaradi vladnih odlokov, a je treba zanje poiskati posebne rešitve, ker pri tem ukrep zamrznitve minimalne plače nima nobenega dodatnega učinka," še meni Jerkičeva.
Spomnimo, da je bil prvotni predlog, da bi se uveljavitev zakona o višji minimalni plači lahko odložila za leto dni. Tako bi ta še do 31. decembra 2021 znašala 940,58 evra (bruto). Druga možnost pa je bila, da bi za tri mesece odložili uveljavitev zakona, nato pa bi država za pol leta, od aprila do konca septembra, delodajalcem sofinancirala razliko med 940,58 evra in novo, višjo minimalno plačo. Od 1. januarja bo morala minimalna plača za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.
V ZSSS pozdravljajo tudi sprejetje protokola o pogajanjih v primerih sprejemanja interventne zakonodaje. Ta predvideva, da morajo dobiti sindikati gradivo za pogajanja najmanj 24 ur pred pogajanji, za razpravo o vsebini pa mora biti na voljo od 42 do 72 ur. Da bi se izognili različnim poznejšim interpretacijam, pa je po novem o pogajanjih treba priložiti tudi zapisnik.
Namesto 1000 evrov 2000 evrov na zaposlenega
Poglavitne rešitve v PKP 7 so solidarnostni dodatek za upokojence (od 130 do 300 evrov), začasno denarno nadomestilo, nakup antigenskih hitrih testov, zagotavljanje sredstev za množično cepljenje proti virusu in zagotovitev finančnih virov SID banki za financiranje turizma in gostinstva ter garancij za bančne kredite. Podaljšuje licence zdravstvenim delavcem, omogoča zagotavljanje podaljšane zdravstvene nege, predvideva nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov. V zadnjem predlogu PKP 7 pa ni več določila o obvezni upokojitvi v primeru izpolnjevanja pogojev za upokojitev, torej ko bi imeli štirideset let delovne dobe in bi dopolnili starost 65 let.
Kdo mora pomoč vračati
Sedmi paket protikoronskih ukrepov dodatno opredeljuje vračila pomoči, tako bodo morali delodajalci nadomestila plače za čas čakanja na delo vračati, če bodo izplačali dobiček, kupovali lastne delnice ali poslovne deleže, izplačali nagrado oziroma del plač za poslovno uspešnost poslovodstvu. Če je podjetje prejemalo nadomestilo za delavce, ki so bili na čakanju, pa se izkaže, da podjetje ni imelo upada prihodkov, bo treba finančno upravo o tem obvestiti najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020 in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
Med bistvenimi spremembami je podvojena subvencija za kritje fiksnih stroškov podjetij s tisoč na dva tisoč evrov na mesec na zaposlenega. Ob tem se merila za upravičenost do subvencij in omejitev subvencije na število zaposlenih niso spremenila. Zato mnoga podjetja, še zlasti tista, ki ne smejo oziroma ne morejo poslovati, opozarjajo, da to ne bo dovolj za preživetje. Podjetja iz tako imenovane industrije srečanj in organizatorji sejmov sploh ne morejo normalno poslovati. Zato so kot kriterij za kritje fiksnih stroškov predlagali 10 odstotkov lanskih prihodkov. Tako pa kljub podvojenemu znesku za kritje fiksnih stroškov zaradi vseh omejitev pridejo na dva, tri odstotke, nekateri na manj kot odstotek, še opozarjajo.
Ekonomist Sašo Polanec, član strokovne skupine za pripravo protikoronskih ukrepov, pa je v nedavnem intervjuju za Finance pojasnil, da posebnih ukrepov za najbolj prizadeta podjetja, ki jih je napovedoval tudi premier Janez Janša, za zdaj ne bo: "Največja težava je, da bi potem morali pogoje določati za vsako panogo posebej, odločili smo se za univerzalno pomoč. Držimo se prihodkov kot omejitvenega kriterija in poskušamo čim bolje zajeti čim več prizadetih."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
