Plačni sistem v javnem sektorju: Zgolj popravki ali korenita prenova? Štrukelj pravi, da lahko pričakujemo burne reakcije

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša lani jeseni preko twitterja sporočil, da je treba iz enotnega plačnega sistema, v katerem je trenutno kar 170.000 javnih uslužbencev, izvzeti storitveni del in pri tem jasno dal vedeti, da v ta del spada zdravstvo, je vlada na svoji redni četrtkovi seji sprejela naslednji korak. Ministrstvu za javno upravo je naročila, da v zgolj enem tednu pripravi izhodišča za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Izhodišča za prenovo plačnega sistema so v predalih omenjenega ministrstva sicer že od časa Borisa Koprivnikarja, ki je ministroval v vladi Mira Cerarja. Podedoval jih je tako minister za javno upravo v vladi Marjana Šarca Rudi Medved kot sedanji minister Boštjan Koritnik, temeljijo pa na spremembah, ki bi omogočile dodatno stimuliranje najbolj učinkovitih, sankcioniranje podpovprečnih, zmanjšali bi število napredovanj in povečali odgovornost vodstvenega kadra. A nobeni vladi s sindikati javnega sektorja ni uspelo začeti resnih pogovorov, kaj šele pogajanj o omenjenih izhodiščih, pogosto tudi zato, ker je bil čas (preblizu so bile volitve) za to neprimeren. Po naših zanesljivih informacijah so bila omenjena izhodišča, potem ko je predsednik vlade začel na glas razmišljati o prenovi plačnega sistema, nekoliko modificirana, a očitno ne dovolj v smeri, ki si jo želi ubrati Janša.

Policija podpira izločitev

Slednji je namreč septembrski tvit o prenovi plačnega sistema nadgradil z januarskim, v katerem je jasno dal vedeti, da je tudi operativni del policije treba izvzeti iz enotnega plačnega sistema in pravičneje urediti razmerja, kajti "razmerje med mnogimi (ne vsemi), ki vedrijo v prenapolnjenih pisarnah z vsemi možnimi dodatki, ter policisti in kriminalisti, ki delajo v težkih razmerah in tvegajo zdravje za varnost vseh" ni primerno. K Janševim razmišljanjem je pritegnil tako sindikat Fides, ki mu je še v času ministra za zdravje Tomaža Gantarja uspelo na ministrstvu izoblikovati strokovno skupino, ki naj bi preučila izhodišča za njihovo novo kolektivno pogodbo. Idejo o izločitvi operativnega dela policije pa podpirajo tako v policiji kot minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

V policiji so zapisali, da se je trenutno umeščanje v enoten sistem javnih uslužbencev za policijo izkazalo kot neustrezno, saj je umeščenost v sistem kariernih razredov in nazivov povzročilo številne anomalije tako v hierarhiji nazivov in položajnih oznak kot posledično v umeščenosti v plačne razrede ter sistemu napredovanj. Zato želijo z lastnim sistemom določitve delovnih mest urediti novo hierarhično strukturo delovnih mest od policista do generalnega direktorja.

Avtor sedanjega plačnega sistema, ki je bil vpeljan tik pred koncem prve Janševe vlade leta 2008 in zaradi številnih dejavnikov nikoli ni bil v celoti realiziran, tedanji minister Gregor Virant, je že večkrat dal vedeti, da ne vidi potrebe po korenitih spremembah oziroma nasploh izločitvi posameznih dejavnosti ali poklicev iz enotnega plačnega sistema. Meni, da bi razgradnja sedanjega sistema le še poslabšala stanje, kot je. Popravke bi delal na podlagi priporočil, ki jih je Organizacija za za gospodarsko sodelovanje in ekonomski razvoj Sloveniji priporočila že leta 2011; in sicer je treba zagotoviti zadostna sredstva za izplačilo delovne uspešnosti, ukiniti avtomatizem pri napredovanjih, povečati fleksibilnost sistema in avtonomijo menedžmenta. Nasprotno je profesor ekonomije dr. Bogomir Kovač v eni zadnjih Mladin ocenil, da "je enotni plačni sistem že od samega začetka zgrešen projekt. Ni ga mogoče popraviti, kvečjemu razstaviti," je zapisal, saj slednji ni mogel izpolniti zadanih ciljev; enako plačilo za primerljivo delo, s čimer tudi ni odpravil plačnih nesorazmerij, saj so jih nenehno popravljali in s tem vedno znova, glede na moč posameznih poklicnih skupin, tudi na novo ustvarjali anomalije. Zato se sam zavzema za razgraditev enotnega v skupni plačni sistem, pri čemer naj bi posamezni plačni sistemi imeli avtonomijo, ob predhodni temeljiti reformi. Obenem pa naj bi nadzirali skupno maso za plače, sistemske standarde in jasno določili odgovornost deležnikov.

Pričakujemo lahko burne reakcije

In kaj na vse skupaj pravijo v v sindikatih javnega sektorja, ki bodo tudi tokrat sedeli nasproti vladne pogajalske skupine pod vodstvom ministra Koritnika? Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine dela javnega sektorja, pravi, da so v skupini enotni v zahtevi po ohranitvi enotnega plačnega sistema. "Smo se pa pripravljeni pogovarjati o njegovih izboljšavah, a ne na način, da bi, denimo, zmanjšali število napredovanj," pravi Počivavšek. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa opozarja: "Sindikati ne bomo mogli mirno gledati, če bo prišlo do razpada sedanjega plačnega sistema na način, da bi bili nekateri iz njega izvzeti. Takrat lahko pričakujemo burne reakcije tistih, ki bodo ocenili, da bi se na ta način njihov položaj lahko poslabšal." Dodaja pa, da so se pripravljeni pogovarjati o odpravi trendov zadnjih nekaj let, ko so se povečevale razlike v povprečni plači v primerljivih poklicih v javnem sektorju.