Po dolgem času bomo lahko v soboto, 28. oktobra, pri nas ponovno opazovali zanimiv naravni pojav delni lunin mrk, ko se Zemlja znajde točno med Soncem in Luno in je zato Luna v Zemljini senci.
Lunino fazo, pri kateri se to lahko zgodi, imenujemo ščip ali polna luna. Ker ravnina Lunine orbite okoli Zemlje ni skladna z ravnino Zemljine orbite okoli Sonca (ekliptiko), pač pa jo seka pod kotom dobrih pet stopinj, se najpogosteje dogaja, da je Luna v fazi ščipa nad ali pod Zemljino senco. Le nekajkrat letno se zgodi, da se Luna v celoti znajde v Zemljini senci ali pa jo zgolj oplazi. V prvem primeru govorimo o popolnem luninem mrku, v drugem pa o delnem luninem mrku, kar bomo lahko opazovali tudi ob koncu oktobra. Luna bo takrat, poenostavljeno povedano, projekcijsko platno, pri čemer bo funkcijo projektorja opravilo Sonce, telo, ki bo metalo senco na "projekcijsko platno", pa bo naš domači planet.
Ker Sonce ni točkasto svetilo, pač pa oddaja svetlobo z diska navideznega premera okoli pol ločne stopinje, se izza Zemlje pojavljata polsenca in senca. Ko Luna zaide v Zemljino polsenco, nastane polsenčni lunin mrk, a tega s prostim očesom ne moremo zaznati. Delni ali popolni lunin mrk je na jasnem nebu mogoče brez težav prosto opazovati, seveda pa sta dosti lepše vidna skozi teleskop. Stopnjo delnega luninega mrka označujemo z magnitudo mrka in pomeni delež Luninega premera, ki se znajde v Zemljini senci. Če je magnituda mrka sto odstotkov, govorimo o popolnem Luninem mrku.
Mrk bo trajal več kot uro
Luna bo ob delnem luninem mrku 28. oktobra začela prehajati v Zemljino polsenco ob 19.59 po srednjeevropskem času. Vidni del mrka se bo začel s prehodom Lune v Zemljino senco ob 21.34. Vrhunec mrka bo ob 22.14, ko se bo v Zemljini senci znašlo 12,8 odstotka Luninega premera. Delni mrk bo trajal uro in 19 minut.
Ob delnem luninem mrku se bo v Zemljini senci znašel spodnji levi del Lunine ploskve. Luna bo v času delnega mrka med jugovzhodom in jugom in na udobnem višinskem kotu okoli 45 odstotkov nad matematičnim obzorjem, kar bo opazovanje zelo olajšalo. Med delnim luninim mrkom bomo najprej opazili okroglo obliko Zemljine sence, ki je grškemu filozofu Aristotelu služila kot eden prvih empiričnih dokazov za okroglo Zemljo.
Letošnji delni lunin mrk bo najlepše viden v Evropi ter večjem delu Azije in Afrike. Na skrajnem vzhodu Azije bo Luna v času mrka zahajala, na skrajnem zahodu Afrike pa vzhajala. Lunini in sončevi mrki nastopajo v parih. Tako so 14. oktobra letos lahko popolni ali delni sončev mrk opazovali v večjem delu Severne in Južne Amerike, najlepše pa je bil viden v Srednji Ameriki.
Javno opazovanje v Mariboru
Ob jasnem vremenu bo Astronomsko društvo Orion iz Maribora v sodelovanju z mariborsko Osnovno šolo borcev za severno mejo na travniku vzhodno od parkirišča ob šoli organiziralo javno opazovanje delnega luninega mrka. Začelo se bo ob 21. uri. Poleg delnega luninega mrka bo mogoče opazovati še planeta Jupiter in Saturn, Jupitrove lune, Saturnov prstan in še kaj.
Delni lunin mrk in oba planeta bo mogoče fotografirati skozi društvene teleskope s pametnimi telefoni ter Canonovimi in Nikonovimi fotoaparati DSLR. Javno opazovanje, katerega cilj je razvijanje zanimanja za astronomijo in naravne pojave, je namenjeno najširšemu krogu zainteresiranih in je brezplačno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
