Strokovnjak za mednarodne odnose Boštjan Udovič ocenjuje, da zamenjava na čelu avstrijske vlade ne prinaša bistvenih sprememb v avstrijski zunanji politiki, odnosu do Višegrajske skupine in vprašanja migracij. "V Avstriji se je zgodilo to, da je kancler odstopil samo pro-forma, da se je iz ospredja umaknil iz ozadje, drugače pa se ni nič zgodilo. Minister, ki je bil glavni voditelj zunanje politike Avstrije, je zdaj dejansko postal kancler. Velikih sprememb ne pričakujem, nenazadnje je tudi vladna koalicija ostala ista," razlaga Udovič. Po njegovih besedah je bil Sebastian Kurz očitno moteča figura tako za notranje kot zunanje igralce, zato se je nanj vršil pritisk, da se umakne.
"S tem je nekako rešil svojo nadaljnjo politično kariero, pa tudi trenutno koalicijo. Vendar pa gre samo za umik, ne pa, da bi se dejansko obrnila smer avstrijske zunanje politike," razlaga Udovič. O tem, kakšne namene je imel Kurz, ko je v soboto zvečer v času glavnih informativnih oddaj odstopil, je po njegovih besedah še prezgodaj ocenjevati. "Kapitana ni več na ladji, smer ostaja ista. Vsi pljunemo proti globokemu Atlantiku, ali bomo na poti trčili ob kakšno ledeno goro, pa bomo še videli," je razmere v avstrijski vladni koaliciji po Kurzevem odstopu ponazoril Udovič, ki je sicer sodelavec evroposlanca Milana Brgleza (S&D/SD).
Rahten: Ne gre zgolj za navidezni odstop
Tako kot Udovič tudi Rahten ne pričakuje nobenih sprememb v avstrijski zunanji politiki. "Novi kancler Alexander Schallenberg je nekdanji zunanji minister, ki je že do zdaj sooblikoval avstrijsko zunanjo politiko, novi zunanji minister Michael Linhart, ki sem ga v času svojega službovanja na Dunaju imel priložnost večkrat osebno poslušati, tako da poznam njegovo videnje zunanje politike, pa bo nadaljeval v tej smeri. Avstrijska diplomacija namreč ne deluje z danes na jutri, ampak ima vedno nek strateški koncept, ki ga zasleduje na daljši rok," poudarja Rahten.
Grošelj: Slovenija danes bližje Srbiji kot pa Avstriji
Evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) dogajanje v Avstriji komentira z besedami, da je bil Kurzev odstop pravilna poteza v kontekstu avstrijske politične kulture, ki je bistveno višja kot v Sloveniji. "Seveda gre pri tem tudi za malce politične preračunljivosti. S tem je on pravzaprav razbremenil ÖVP obtožb, ki so letele nanj osebno. Vprašanje, ki se odpira, pa je, ali mu bo pri tem uspelo glede na to, da obtožbe konkretno niso vezane le nanj, ampak tudi na ožji krog sodelavcev okoli njega," meni Grošelj. Celotno dogajanje je po njegovi oceni odraz politične kulture oziroma demokratične tradicije, ki je v Avstriji višja oziroma daljša kot v Sloveniji, Kurzu pa to ni dovoljevalo, da bi še naprej opravljal najvišjo politično funkcijo v državi.
Na vprašanje, ali bi morali tovrstne zglede posnemati tudi v slovenski politiki, Grošelj odgovarja, da s tem ne bi bilo nič narobe. "V Sloveniji smo imeli primer, ko je nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec odstopil, ko ni imel večine v parlamentu, nato pa smo dobili novo vlado, kjer pa še tista politična kultura, ki je obstajala pred tem, torej neke norme in standardi, ki so veljali prej, ne veljajo več. Pri nas ministri odstopijo ali ne odstopijo, najvišji predstavniki države so vpleteni v takšne ali drugačne malverzacije, nepravilnosti in zlorabe položajev, kot celotna vlada pa tudi v nezakonitosti. Tako ustavno kot vrhovno sodišče razveljavljata odloke in opozarjata vlado na nezakonitosti, pa se pri tem nič ne zgodi," razlaga Grošelj.
Po njegovih besedah smo trenutno v Sloveniji v neki fazi "demokratične regresije, ki je tipična za iliberalne režime". Zaradi očitkov v povezavi z maketo drugega tira je v času Šarčeve vlade odstopil okoljski minister Jure Leben. "To je bilo takrat podobno kot zdaj v Avstriji, ampak vidimo, da se v aktualni vladi in koaliciji uvajajo nižji standardi, ki Slovenijo peljejo bližje Srbiji kot pa Avstriji," dodaja Grošelj. Leben je sicer v enem od kasnejših intervjujev za Večer dejal, da zaradi afere maketa danes ne bi več odstopil oziroma bi se odločil drugače.
Vajgl: Populistični voditelji padajo eden za drugim
Nekdanji slovenski veleposlanik v Avstriji Ivo Vajgl meni, da gre pri Kurzevem odstopu za taktičen umik na rezervno pozicijo: "V njegovi potezi je zelo malo moralnega. On se je po svoji odločitvi pravzaprav umaknil z najbolj vplivnega političnega položaja v Avstriji na položaj, s katerega bo lahko nadzoroval svojega naslednika." Kurz ima tako po njegovi oceni škarje in platno še vedno v svojih rokah, moralnega dela obtožb oziroma zadev, zaradi katerih se je moral umakniti, pa ni pripravljen priznati. Ko gre za novega kanclerja Schallenberga pa Vajgl pravi, da je njegov govor ob današnji prisegi pravzaprav razkril, da se vidi predvsem v vlogi čuvaja funkcije za čas, ko se bo Kurz vrnil nazaj na kanclerski položaj. Zadnje dogajanje v Avstriji po njegovih besedah kaže, da pravna država pri naših severnih sosedih še vedno deluje: "Nihče ni javno podvomil v tehtnost obtožb in tudi nihče si ni, za razliko od Slovenije, upal dvomiti v korektnost postopanja policije in preiskovalnih organov." Zadnji dogodki na Dunaju po njegovih besedah nakazujejo tudi to, da imajo populistični voditelji "zelo tanek obrambni jopič". "Pravzaprav padajo eden za drugim. Padli so češki premier Andrej Babiš, italijanski notranji minister z veliki ambicijami Matteo Salvini, padel je nekdanji avstrijski notranji minister Heinz-Christian Strache iz vrst FPÖ, tudi v Nemčiji se nakazuje neka nova, etičnim principom bolj zavezana vlada," dodaja Vajgl, ki je na Dunaju kot slovenski veleposlanik služboval med letoma 1998 in 2002.
Bogovič: Avstrija je urejena demokracija, Slovenija to še ni
Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) medtem ocenjuje, da je Kurz s svojim odstopom naredil modro potezo. "Namesto da bi se ta politični dribling nadaljeval, je sprostil te tenzije, se potegnil nazaj in bo zdaj v poslanskih vrstah poskušal razčistiti to, česar ga obtožujejo," dogajanje v Avstriji komentira Bogovič. Po njegovih besedah je bila to zagotovo "prava poteza v neki demokraciji, ki tako funkcionira". Na vprašanje, ali bi bil takšen odstop premierja v Sloveniji znanstvena fantastika, pa Bogovič odgovarja, da je znanstvena fantastika tudi to, če bi bilo stanje demokracije v Sloveniji na vseh vejah, od politike do medijev, na takšni ravni kot pri naših severnih sosedih: "Če samo pogledamo, česa se ga obtožuje, prirejanja javnomnenjskih anket in raziskav, bi se dalo tudi v Sloveniji o tem spregovoriti, torej ali so mogoče tudi pri nas kdaj javnomnenjske raziskave v funkciji ustvarjanja javnega mnenja. Tudi zato je zelo težko primerjati to zadevo z nami."
Na vprašanje, ali bi bilo v slovenski politiki smiselno posnemati prakso iz Avstrijo, torej da se politik kljub predpostavki domneve nedolžnosti umakne z visoke funkcije, dokler se hude obtožbe ne razjasnijo oziroma pristojni organi ne opravijo dela v konkretni zadevi, pa Bogovič odgovarja, da je bil pri nas nekdanji mariborski župan Franc Kangler večkrat obtožen in nikoli obsojen. Proti Kanglerju je bilo v zadnjih letih namreč sproženih več kot 20 kazenskih postopkov, vsi so se končali v njegovo korist. Zaradi tega Kangler toži državo za več kot 600 tisoč evrov odškodnine. "Leta 2012 se je nekaj podobnega kot v Mariboru dogajalo tudi v Ljubljani. Ljubljanski župan (Zoran Janković, op. a.), ki je bil osumljen nekih korupcijskih dejanj, je še danes ljubljanski župan. Primerjava slovenske in avstrijske scene ter stanja demokracije je tudi znanstvena fantastika," poudarja Bogovič.
Nekdanji kmetijski minister priznava, da je bil leta 2013 po objavi poročila KPK, ki je obremenilo tako Janšo kot Jankovića in zamajalo celotni slovenski politični parket, med tistimi člani vlade, ki so zagovarjali, da bi se vladna kriza v drugi vladi pod vodstvom Janeza Janše morda razrešila na podoben način kot minuli konec tedna v Avstriji. "Ne vem pa, ali je to v Sloveniji najbolj modro glede na to, da si lahko obtožen za nekaj, česar ne narediš in potem ne smeš biti v politiki, vsaj glede na to, kdo vse je bil oziroma smo bili obtoženi za sum stvari, ki jih ni oziroma nismo naredili. Tukaj imamo izkrivljeno stanje na področju demokracije. Mislim, da je gospod Kurz naredil povsem primerno potezo in da je to neko stanje v neki urejeni demokraciji, ker verjamem, da bodo te stvari tudi relativno hitro razčistili. Mislim pa, da mi še nismo urejena demokracija, kar bi si sam želel, da bi bili," dodaja Bogovič.
Levica: Če bi bili slovenski politiki odgovorni do javnosti, bi že imeli novo vlado
In kako Kurzev odstop komentirajo v slovenskih političnih strankah? "Vprašanje, ali gre za pravo potezo, je možno samo v okoliščinah slovenske politične (ne)kulture. Odstop zaradi navedenih razlogov, ne glede na dokončnost preiskav in domneve nedolžnosti, bi moral biti samoumeven," poudarja vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Po njegovih besedah v Sloveniji na žalost deluje ravno obratna logika, ki se z aktualno Janševo vlado samo še potencira, in sicer "dokler nisem obsojen, nimam komu odgovarjati". "Trenutni predsednik vlade je koncentrat te logike. Ohranjanje političnih položajev ne glede na vse je zato moč brati samo kot eno sporočilo: mi smo nad vsemi, predvsem nad zakoni in lastnim ljudstvom. S tako logiko se ne morem strinjati. Če bi imeli politiki v Sloveniji odgovornosti do javnosti, bi bile predčasne volitve že za nami in bi zdaj že imeli novo vlado," dodaja vodja poslanske skupine Levice.
V SAB medtem menijo, da je to, kar se dogaja zadnje dni, najhujši politični pretres v Avstriji: "Tudi zamenjava kanclerja Kurza z ministrom Schallenbergom je samo lepotna PR-poteza. Vsi vemo, da bo Schallenberg le njegova marioneta. Kurz se je odločil, da bo postal vodja poslanske skupine ÖVP, kar pomeni, da bo imel politično imuniteto. Obljubil je sicer, da te imunitete ne bo uporabil, ampak za preiskavo bo po našem mnenju to velika ovira. Ostaja tudi predsednik stranke. V resnici bi moral zapustiti vse politične funkcije, dokler se ne razjasni, ali je dejansko kriv ali ne. Tudi stranka ÖVP ima zaradi dogodkov zadnjih dni zelo velike težave, ki jih bo morala rešiti." V SAB dodajajo, da si želijo politikov, ki niso obremenjeni s korupcijskimi aferami: "Janšo smo enkrat že zamenjali, ker je KPK ugotovil, da ne zna pojasniti svojega premoženja. Ta odločitev KPK je zdaj pravnomočna - kar pomeni, da res ne zna pojasniti, od kod mu premoženje, pa je spet predsednik vlade. Očitno so Alpe, ki Slovenijo postavljajo na sončno stran, v primeru korupcijskih škandalov našo državo pustile v globoki senci."
NSi: Kurz se je v danem trenutku odločil pravilno
V SD ocenjujejo, da je odstop avstrijskega kanclerja primer politične prakse v zrelih demokracijah: "Pri tem velja poudariti, da so odstop kanclerja zahtevale tudi stranke vladne koalicije. V Sloveniji bi takšna dejanja politiki in politikom vrnila spoštovanje ter ugled." V LMŠ medtem opozarjajo, da je Kurz sicer odstopil predvsem zaradi koalicijskih partnerjev, je pa vsaj odstopil: "Pri nas pa žal nimamo takšnih standardov, niti jih nimajo koalicijski partnerji, saj sami sodelujejo pri vseh početjih predsednika vlade in njegove stranke SDS. Zato raje iščejo izgovor v metafori puška v koruzi, kot da bi sprejeli odgovornost."
V NSi medtem ocenjujejo, da se je Kurz v danem trenutku odločil prav, ko je odstopil z mesta kanclerja: "Poudarjamo pa, da je v takšnih primerih vedno potrebno upoštevati tako breme težkih obtožb ob opravljanju visoke državne funkcije, kot tudi dejstvo, da je nekdo nedolžen, dokler sodišče ne dokaže njegove krivde." Vodja poslanske skupine SNS in prvak stranke Zmago Jelinčič pa poudarja, da bi v primeru, če bi se politiki pri nas odločali za takšne korake kot v Avstriji, iz slovenskega političnega prostora izginilo kar nekaj političnih veljakov: "Če že ne drugega, vsaj zaradi 1,6 milijarde evrov velike svinjarijo bi morala Alenka Bratušek (predsednica SAB, op. a.) že zdavnaj spokati." Po njegovi oceni bi morali v Sloveniji v prvi vrsti sankcionirati protiustavna dejanja, šele nato pa vse ostalo. "Morda bi morali začeti pri sodstvu," pravi Jelinčič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
