Prvi mož Zelenih in podkancler Werner Kogler ter vodja njihove poslanske skupine Sigrid Maurer sta po sredinih dogodkih na pogovore povabila vodilne predstavnike vseh parlamentarnih strank, poročajo avstrijski mediji. Dogovorjen je tudi že termin za pogovore pri avstrijskemu predsedniku Alexandru Van der Bellnu.
Zeleni sicer poudarjajo, da tega ne gre razumeti kot napoved izstopa iz koalicije. Kot so sporočili iz Koglerjevega urada, morajo poskrbeti za "stabilnost in red", zato se želijo o nadaljnjih potezah posvetovati z ostalimi poslanskimi skupinami. "Imamo skupno odgovornost do naše države," so poudarili.
Van der Bellen se bo sicer danes in v petek sestal s predsedniki vseh parlamentarnih strank - najprej že v kratkem s Koglerjem in nato popoldan s Kurzem ter za njim z vodjo socialdemokratov (SPÖ) Pamelo Rendi-Wagner. V petek bosta sledili še srečanji z vodjema stranke Neos Beate Meinl-Reisinger in svobodnjakov (FPÖ) Herbertom Kicklom.
Opozicijske SPÖ, Neos in FPÖ so že v sredo zvečer vložile zahtevo za sklic izredne seje parlamenta, saj da so očitki na račun Kurza, ÖVP in kanclerjevih najožjih sodelavcev zelo "težki in brez primere v drugi republiki".
Vse tri stranke želijo, da Kurz pred poslanci odgovarja za svoja dejanja, obenem pa ga pozivajo k odstopu. Če tega ne bo storil, napovedujejo vložitev nezaupnice. A nezaupnica bi uspela le, če bi jo podprl tudi del poslancev Zelenih, saj opozicija sama nima dovolj glasov.
Kickl in Meinl-Reisingerjeva sta Sebastiana Kurza kot kanclerja danes med drugim označila za "nesprejemljivega" in "nezmožnega opravljanja položaja". Po besedah Kickla bodo skušali skupaj z ostalimi strankami Avstriji "povrniti politično higieno" ter "odpraviti škodo, ki jo je naši državi prizadejal sistem strukturne korupcije s strani ÖVP".
Možnost predčasnih volitev v opoziciji načeloma zavračajo, saj da v središču korupcijske afere ni parlament, ampak kancler.
Plačilo za naklonjene članke in ankete
Preiskovalci so v sredo poleg prostorov ÖVP, kanclerja in finančnega ministrstva preiskali tudi prostore medijske hiše Österreich. V ozadju naj bi bil namreč sum korupcije oziroma podkupovanja v povezavi z objavljanjem vladi in ÖVP naklonjenih člankov in anket v medijih skupine Österreich. V zameno naj bi finančno ministrstvo v teh medijih objavljalo plačane oglase, prejeli pa naj bi tudi plačilo za izvedbo anket.
Na ta način naj bi se glede na ugotovitve tožilstva iz proračuna od leta 2016 izteklo milijon evrov. Kurz naj bi bil osumljen kot sostorilec. Kancler je sicer že v sredo zavrnil očitke tožilstva. "Prepričan sem, da se bodo tudi ti očitki kmalu izkazali za napačne," je povedal za avstrijsko televizijo ORF. Preiskovalcem je očital, da so iz konteksta vzeli tekstovna sporočila in jih napačno prikazali. Očitke zavračata tudi ÖVP in medijska hiša.
Sebastian Kurz je od januarja 2020 na čelu vlade, ki jo je oblikoval skupaj z Zelenimi. Gre za njegov drugi mandat, potem ko je zaradi afere Ibiza razpadla koalicija z FPÖ.
