Za okoli 260.000 učencev in dijakov se jutri začnejo dolgo pričakovane počitnice. Letos so jih šolarji, starši in tudi učitelji toliko bolj željno pričakovali, saj je bilo šolsko leto, v katerem je pouk na daljavo potekal več kot sto dni, izjemno naporno, utrujajoče in stresno.
"Težko ni bilo le med poukom na daljavo, še bolj stresno je bilo po vrnitvi v šolo, saj smo se morali zaradi epidemije vedno znova prilagajati različnim zahtevam in ukrepom," pove Mojca Kirbiš, ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš. "Namesto pedagoškega miru, ki je temelj dobrega dela, smo bili vsak teden deležni novih ali spreminjajočih se navodil, kar je vplivalo tudi na pedagoški proces. Ob tem pa so bili po vrnitvi otroci manj motivirani za delo, šolska kondicija je bila slaba in je do konca leta nismo vrnili na raven pred epidemijo," pravi ravnateljica, ki je prepričana, da so se kljub temu vsi trudili delati po najboljših močeh. A dejstvo ostaja, da je znanja pri otrocih manj, kot ga je bilo minula leta. Še zlasti je bilo zaznati večji upad pri otrocih, ki so imeli že od prej primanjkljaj ali niso imeli primernih razmer in spodbudnega okolja za delo. Zato zdaj večino šol čaka evalvacija oziroma analiza opravljenega dela, da bi se lahko bolje pripravile na naslednje šolsko leto, v katerem bo treba znanje, ki ga učenci niso dovolj usvojili, še bolj utrditi.
Več pozornosti branju in izražanju
Na OŠ Lava Celje so v velikem delu to analizo že opravili, dokončno pa jo bodo v prihodnjem tednu, ko bodo znani tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja. Ugotovili so, da pridobljeno znanje ni tako dobro usvojeno, zlasti pri bolj zahtevnih predmetih, kot so matematika, slovenski jezik in fizika, zato bo jeseni temu treba posvetiti več pozornosti. "Veliko pozornosti bo treba nameniti branju z razumevanjem in izražanju. Tega je bilo med šolanjem na daljavo premalo," pojasni ravnateljica Marijana Kolenko. Pravi, da je o letošnjih ocenah težko presojati. "Dejstvo je, da so bile ocene, pridobljene na daljavo, kakovostno drugačne od tistih, ki jih je učenec pridobil v razredu, zato jih ni mogoče primerjati s prejšnjimi leti." Vsekakor pa so učitelji tehtali pri vsakem učencu, kako ga oceniti, saj so po eni strani morali upoštevati, da je imela epidemija pomembno vlogo pri pridobivanju znanja, po drugi pa niso mogli veliko popuščati, da učencu ne bi bilo v prihodnjem letu zaradi manka znanja še težje," pojasni Kirbiševa. Ob tem pravi, da so že tako izgoreli učitelji bili zaradi tega pogosto v hudi stiski kaj narediti, saj je tudi motivacija pri učencih zelo majhna.
Utrujeni so vsi, učenci, dijaki, učitelji in starši
Jeseni za bolj jasna navodila
Kaj bo prinesla jesen, ostaja nejasno, ravnatelji pa so si edini, da si ne glede na situacijo želijo jasnih navodil ministrstva za izobraževanje, kako, po kakšnih modelih naj bi bil organiziran pouk. In te informacije želijo dobiti čim prej, ne konec avgusta, poudarjajo. Z vsebinskega vidika Kolenkova meni, da bi bilo tudi zaradi razbremenitve učencev in večjih možnosti utrjevanja snovi treba zmanjšati število ocen ter šolam omogočiti, da bi otroke ocenjevali tudi po tem, koliko veščin so usvojili. Šole bi želele tudi jasne napotke, kaj bo z izvedbo šol v naravi in dnevov dejavnosti, ki jih je bilo v tem letu bistveno manj kot sicer, so pa pomemben dejavnik v otrokovem razvoju. Ministrstvo za izobraževanje, tako mariborska ravnateljica, pa bi moralo financirati tudi dodatne ure pomoči za otroke, ki so po znanju med najšibkejšimi, saj sami tega ne bodo zmogli.
Kadrovsko podhranjene svetovalne službe
Obe ravnateljici kot nujo izpostavljata tudi okrepitev šolskih svetovalnih služb, saj šole same zgolj s po eno svetovalno delavko ne bodo zmogle odpraviti vse škode, ki je nastala pri mladih. Na to je včeraj na tiskovni konferenci opozorila tudi Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. "Svetovalne službe so kadrovsko podhranjene, zato smo vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, a odziva ni," je dejala. En svetovalni delavec pa ne more izvajati vseh nalog, ki se od njega pričakujejo in so se v času epidemije še dodatno nakopičile. Še več, obstaja nevarnost, da se svetovalna služba začne spreminjati v hitri servis za kratkoročno zagotavljanje najrazličnejših uslug, ki so daleč od poslanstva šolske svetovalne službe," je dodala Mojca Juriševič iz Društva psihologov.
Kustečeva: Usmeritve in priporočila konec avgusta
Ob zaključku šolskega leta se je v poslanici učencem, dijakom ter zaposlenim v osnovnih in srednjih šolah ministrica za izobraževanje Simona Kustec zahvalila, da so naredili vse za uspešno dokončanje letošnjega šolskega leta. Svojcem otrok pa za podporo, usmerjanje otrok in sodelovanje s šolo.
"Vsi skupaj ste si letos zaslužili odmor in počitek po dolgem šolskem letu. V tem času pa nas, skupaj s stroko, čez počitnice čaka glavno delo. Jeseni vam moramo omogočiti in vam bomo omogočili svežo pot naprej," je dejala Kustečeva in napovedala, da bodo preko informacij o poteku letošnjega šolskega leta pripravili številne strokovne smernice in predloge ukrepov za okrevanje. Usmeritve in priporočila učiteljem in ravnateljem za premagovanje zaostankov bodo predstavili 24. avgusta.
Da je omenjeno resen problem v vzgoji in izobraževanju, na katerega opozarjajo ministrstvo že vse od pomladi, je pritrdil tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj, ki je poudaril, da šolska oblast nasploh ignorira vsa opozorila. Cena za neustrezno vrednotenje pomena vzgoje in izobraževanja, prezirljiv odnos tako do zaposlenih na tem področju kakor tudi do sindikata in socialnega dialoga pa je zelo visoka in jo največkrat plačajo otroci.
"Na začetku je bilo še kar dobro"
Darja Krevzelj, mama treh otrok - vrtčevskega, osnovnošolke (10 let) in srednješolke (15 let): "Če primerjam z lanskim letom, ko je bilo še zanimivo in so se otroci še trudili za šolo, so bili letos že vsega siti. Zlasti pri srednješolki sem opazila, da ji je bilo zelo naporno do sedem ur dnevno sedeti za računalnikom in poslušati zelo dolgočasne zoom konference, kjer učitelj sedi za mizo in predava. Opazili smo prazne oziroma porisane zvezke, namesto da bi bili popisani s šolsko snovjo. Način podajanja snovi pa je čisto napačen, oni predavajo, kot da bi bili v učilnici. To je predolgočasno, pogrešala sem več projektnih nalog, da bi učenci sami iskali informacije, brskali po spletu ... Da bi jih poskušali motivirati, da bi sami kaj delali. Otroci niso imeli več nobene volje za šolo. Opažam, da so se vsi polenili, so brez volje, energije. Tudi kar se tiče urejanja, prej se je hči zelo lepo uredila za šolo, zdaj pa doma nosi majčko in spodnji del pižame. Če se ta situacija jeseni ponovi, bo treba najti način, da bodo otroci lahko obiskovali pouk vsaj za nekaj ur dnevno. Vsekakor ne ves čas na daljavo, saj potem ni več pravega znanja, tudi motivacije več nimajo, ne za učenje in ne za druženje." (jd)
Jana Strmšek, 6. razred OŠ Markovci: "Ko smo se po dolgem času šolanja na daljavo vrnili v šolo, nas je kar pol razreda nosilo očala. Ni se lahko šolati od doma, meni so nagajali še pogosti izklopi elektrike, pa sem morala, sredi učenja, sesti na kolo in se zapeljati do babice več kilometrov daleč in tam nadaljevati delo. Učitelji so nam nalagali veliko učenja, zdi se mi, da več, kot če bi bili skupaj v šolskih klopeh, in resnično ni bilo nobenega lenarjenja. Za računalnik sem pogosto sedla že ob 6. uri zjutraj in ga izklopila tam okoli 17. ure. Zaradi dolgega sedenja pred računalnikom me je začela boleti hrbtenica in sem zato začela delati posebne vaje. Za šolsko delo sem skrbela sama, le tu in tam sem potrebovala kakšno bolj tehnično pomoč staršev. Včasih sem si vmes vzela kako uro odmora, a sem mnogo raje v razredu, med sošolci, s katerimi se dobro razumemo. Tudi učitelje lahko v šoli takoj vprašaš, če česa ne razumeš. Najbolj si želim, da v prihodnje šol ne bi zapirali, pa četudi moramo nositi maske in jih lahko snamemo le pri urah športne vzgoje." (ps)
Jakob Kršljin Stojić, 9. razred OŠ Miklavž na Dravskem polju: "Minulo šolsko leto nam jo je zagodla korona. Učenje na daljavo, preko elektronskih naprav, ni bilo celovita rešitev v novem načinu izobraževanja. Sicer sem se hitro privadil na nove razmere in se nič kaj preveč obremenjeval, saj sem vedel, da bi s tem kaj malo dosegel. Učitelji so se tudi navadili na nov sistem učenja z digitalnimi orodji, ki podpirajo brezplačne video klice. To je bila boljša rešitev, kot da nam učitelji v t. i. spletne učilnice naložijo navodila za delo. S tem se slabša kakovost našega učenja, učitelji pa porabijo več časa za pregledovanje oddanih nalog. Največja slabost pri vsem skupaj je bila, da smo čezmerno gledali v zaslone. Upam, da se osvobodimo virusa in se življenje vrne v stare tirnice." (nr)
Klavdija Winder Pantner, učiteljica 1. razreda, mama treh otrok: "Najbolj mi je hudo, ker je situacija otrokom odvzela veliko. Ni bilo medgeneracijskih druženj, niti medrazrednih ne, nič pravzaprav. Če gledam z vidika moje srednješolke, se mi zdi, da je to tudi psihološko močno vplivalo nanje, pa tudi glede podajanja znanja so bile med šolami velike razlike. Sina, ki hodi v drugi razred, ukrep sprva ni toliko prizadel, ker je rad doma, a čez čas je tudi sam že imel vsega vrh glave. Sama učim v prvem razredu, kjer je delo povsem drugačno. Tu je denimo še veliko objemov, sploh pa s prvošolci ne moreš vsega narediti preko računalnika. Sicer je bilo to šolsko leto najbolj stresno dosedaj. Eni starši so zelo pomagali, drugi so v šolo pošiljali bolne otroke, tretji zahtevali pouk brez mask ... Primanjkljaj v znanju bo velik. Skrbi me prihodnje šolsko leto." (rp)
Pina Berk, dijakinja 2. letnika I. gimnazije v Celju: "Na začetku je bilo še kar dobro. Kar naenkrat se ti je zdelo, da imaš več časa, na primer za vadbo inštrumenta. Ampak ko sedaj na to celostno gledam, je bilo grozno. Motivacija je popolnoma padla. Ne le za učenje, temveč za čisto vse. Tudi za gibanje, šport, karkoli. Delo z računalniki se je zavleklo v pozno popoldne in naenkrat si za šolo delal veliko več, a dejansko si imel od tega veliko manj. Če primerjam z lanskim šolskim letom, je bilo letošnje veliko bolj mučno. V lanskem smo imeli tudi precej manj ur preko računalnika, v letošnjem pa smo menda oddelali čisto vse ure. Tudi druženja je bilo veliko manj. Lani smo le mesec in pol bili v osami, letos smo pa praktično pol leta preživeli sami doma. Takšnega leta si ne želim več." (rp)
Urša Žiger, Aktiv svetov staršev mariborskih osnovnih šol: "Zahtevno in po svoje zelo naporno šolsko leto je za nami. Za vse: učence, učitelje, starše. Ugotavljamo, da so se šole pripravile in dobro izpeljale 'tehnični' del šole na daljavo. Skrb pa vzbujajo predvsem stiske otrok, ki so zelo različne in niso povezane izključno z ocenami ali šolskim delom. Zato bo temu v prihodnje treba nameniti več pozornosti. Tudi v aktivu svetov staršev smo bili zelo dejavni, iskali rešitve in jih predlagali šolam. Tako smo zaznali precej različnih praks delovanja šol na daljavo, morda si tukaj želimo, da bi bilo bolj poenoteno. In tukaj vidimo tudi našo priložnost, da lahko z izmenjavo dobrih praks vsi skupaj naredimo nekaj dobrega za učence. Ker so pred nami poletje in počitnice za učence, vsem skupaj želim(o) kakovostne počitnice, naj si privoščijo, naj bodo igrivi, razposojeni." (skl)