Počitnice se začenjajo, stiske in težave ostajajo, kaj bo jeseni, ni jasno. Ministrica Kustečeva: Vsi skupaj ste si letos zaslužili odmor in počitek

Urška Mlinarič
24.06.2021 06:00
Za učitelje, učence in dijake ter starše je bilo to šolsko leto izjemno težko. V šolah se zdaj lotevajo evalvacije, v prihodnjem šolskem letu pa si želijo predvidljivosti in pedagoškega miru.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Za okoli 260.000 učencev in dijakov se jutri začnejo dolgo pričakovane počitnice. Letos so jih šolarji, starši in tudi učitelji toliko bolj željno pričakovali, saj je bilo šolsko leto, v katerem je pouk na daljavo potekal več kot sto dni, izjemno naporno, utrujajoče in stresno.

"Težko ni bilo le med poukom na daljavo, še bolj stresno je bilo po vrnitvi v šolo, saj smo se morali zaradi epidemije vedno znova prilagajati različnim zahtevam in ukrepom," pove Mojca Kirbiš, ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš. "Namesto pedagoškega miru, ki je temelj dobrega dela, smo bili vsak teden deležni novih ali spreminjajočih se navodil, kar je vplivalo tudi na pedagoški proces. Ob tem pa so bili po vrnitvi otroci manj motivirani za delo, šolska kondicija je bila slaba in je do konca leta nismo vrnili na raven pred epidemijo," pravi ravnateljica, ki je prepričana, da so se kljub temu vsi trudili delati po najboljših močeh. A dejstvo ostaja, da je znanja pri otrocih manj, kot ga je bilo minula leta. Še zlasti je bilo zaznati večji upad pri otrocih, ki so imeli že od prej primanjkljaj ali niso imeli primernih razmer in spodbudnega okolja za delo. Zato zdaj večino šol čaka evalvacija oziroma analiza opravljenega dela, da bi se lahko bolje pripravile na naslednje šolsko leto, v katerem bo treba znanje, ki ga učenci niso dovolj usvojili, še bolj utrditi.

Takole so se šolarji veselili spričeval in počitnic v predkoronskih časih. 
Simona Božič

​Več pozornosti branju in izražanju

Na OŠ Lava Celje so v velikem delu to analizo že opravili, dokončno pa jo bodo v prihodnjem tednu, ko bodo znani tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja. Ugotovili so, da pridobljeno znanje ni tako dobro usvojeno, zlasti pri bolj zahtevnih predmetih, kot so matematika, slovenski jezik in fizika, zato bo jeseni temu treba posvetiti več pozornosti. "Veliko pozornosti bo treba nameniti branju z razumevanjem in izražanju. Tega je bilo med šolanjem na daljavo premalo," pojasni ravnateljica Marijana Kolenko. Pravi, da je o letošnjih ocenah težko presojati. "Dejstvo je, da so bile ocene, pridobljene na daljavo, kakovostno drugačne od tistih, ki jih je učenec pridobil v razredu, zato jih ni mogoče primerjati s prejšnjimi leti." Vsekakor pa so učitelji tehtali pri vsakem učencu, kako ga oceniti, saj so po eni strani morali upoštevati, da je imela epidemija pomembno vlogo pri pridobivanju znanja, po drugi pa niso mogli veliko popuščati, da učencu ne bi bilo v prihodnjem letu zaradi manka znanja še težje," pojasni Kirbiševa. Ob tem pravi, da so že tako izgoreli učitelji bili zaradi tega pogosto v hudi stiski kaj narediti, saj je tudi motivacija pri učencih zelo majhna.

​Jeseni za bolj jasna navodila

Kaj bo prinesla jesen, ostaja nejasno, ravnatelji pa so si edini, da si ne glede na situacijo želijo jasnih navodil ministrstva za izobraževanje, kako, po kakšnih modelih naj bi bil organiziran pouk. In te informacije želijo dobiti čim prej, ne konec avgusta, poudarjajo. Z vsebinskega vidika Kolenkova meni, da bi bilo tudi zaradi razbremenitve učencev in večjih možnosti utrjevanja snovi treba zmanjšati število ocen ter šolam omogočiti, da bi otroke ocenjevali tudi po tem, koliko veščin so usvojili. Šole bi želele tudi jasne napotke, kaj bo z izvedbo šol v naravi in dnevov dejavnosti, ki jih je bilo v tem letu bistveno manj kot sicer, so pa pomemben dejavnik v otrokovem razvoju. Ministrstvo za izobraževanje, tako mariborska ravnateljica, pa bi moralo financirati tudi dodatne ure pomoči za otroke, ki so po znanju med najšibkejšimi, saj sami tega ne bodo zmogli.

Kadrovsko podhranjene svetovalne službe

Obe ravnateljici kot nujo izpostavljata tudi okrepitev šolskih svetovalnih služb, saj šole same zgolj s po eno svetovalno delavko ne bodo zmogle odpraviti vse škode, ki je nastala pri mladih. Na to je včeraj na tiskovni konferenci opozorila tudi Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. "Svetovalne službe so kadrovsko podhranjene, zato smo vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, a odziva ni," je dejala. En svetovalni delavec pa ne more izvajati vseh nalog, ki se od njega pričakujejo in so se v času epidemije še dodatno nakopičile. Še več, obstaja nevarnost, da se svetovalna služba začne spreminjati v hitri servis za kratkoročno zagotavljanje najrazličnejših uslug, ki so daleč od poslanstva šolske svetovalne službe," je dodala Mojca Juriševič iz Društva psihologov.

​Da je omenjeno resen problem v vzgoji in izobraževanju, na katerega opozarjajo ministrstvo že vse od pomladi, je pritrdil tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj, ki je poudaril, da šolska oblast nasploh ignorira vsa opozorila. Cena za neustrezno vrednotenje pomena vzgoje in izobraževanja, prezirljiv odnos tako do zaposlenih na tem področju kakor tudi do sindikata in socialnega dialoga pa je zelo visoka in jo največkrat plačajo otroci.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta