(#SLO30) Najboljši so najbolj nazadovali. Ni pa nam treba čakati, da bo zasedenih in zavoženih nekaj generacij

Koliko slovenskih športnih uspehov bomo lahko prešteli, ko bo država praznovala 50. rojstni dan? "Najnovejši rezultati dajejo res slabo sliko. Razmere so se poslabšale in govorimo o generaciji, ki bo zaznamovana z izolacijo v času koronakrize. Najbolj so se poslabšali rezultati pri tistih otrocih, ki so imeli doslej najboljše izide, najmanj pa pri tistih, ki so že doslej imeli slabe. Hkrati je znova poraslo število debelih otrok. Zašli smo v krizo, ki se bo kazala v naslednjih letih, saj bodo šolajoče se generacije spremenile način preživljanja prostega časa, in to tako, da se tega ne bodo niti zavedale. Slabša telesna dejavnost pa se bo kazala tudi na slabši učni zmožnosti, ki bo padla," črne čase napoveduje dr. Gregor Jurak s Fakultete za šport, tudi član ekipe sistema SLOfit, kjer so nadgradili v osnovnih in srednjih šolah že dobro znani športnovzgojni karton učencev. Uporabljajo ga že vse obdobje samostojne Slovenije, najnovejši podatki pa niso navdušujoči, kažejo slabši gibalni razvoj otrok. Daljše obdobje zaprte šole, celo omejitve izhodov, pa vse več časa, ki ga otroci preživijo pred računalniki in telefoni, vse to ima hude posledice.

Učilnice na prostem

"Pouk prek spleta ima velike omejitve, tudi ko so učitelji za to vrsto poučevanja dobro pripravljeni. Mi zagovarjamo odprte šole z ukrepi, s katerimi bi preprečili širjenje virusa med poukom. Ena od rešitev so učilnice na prostem. Koncept učenja skozi gibanje je zelo uspešen. Otroci si tako gradivo bolje zapomnijo, saj aktivirajo motorične centre v možganih," razlaga Jurak.

"Trenutno res vso pozornost namenjamo cepljenju, ki naj bi čudežno končalo krizo. Tudi sam sem se cepil in za zajezitev širjenja virusa je to ustrezen pristop. Toda pri tem se ne bi smeli zaustaviti, kar se zdaj dogaja. Dokazano so proti virusom bolj odporni tisti, ki so v boljši kondiciji. Ta preventiva pa je bila v ukrepih povsem spregledana. Tako smo otroke in celotno populacijo prisilili k omejevanju gibanja, kar je botrovalo slabši kondiciji in s tem tudi manjši odpornosti. V strokovni skupini vlade sedijo strokovnjaki z enega samega področja, zdravstvenega, in še to ozko strokovnega. Tako ne bomo prišli do dolgoročno ustreznih rešitev. Začelo pa se je že z neustreznim obveščanjem," opozarja Jurak.

Narava bo rešila anomalije

A ne gre vseh posledic pripisati oblasti. Posebej mladina je dovzetna za napredek, ki ga prinaša sodobni čas. Zmeraj več časa so pred računalniki in telefoni. "Tega je ogromno, vse več. Z meritvami smo ugotovili, da so današnji otroci pred računalniki tudi devet ur dnevno." To prinaša posledice ne le v slabši telesni zmogljivosti otrok, temveč tudi v njihovih socialnih stikih, ki so vse šibkejši. "Ti stiki, nujni za normalen razvoj otrok, se bodo sčasoma vrnili, saj bodo posledice prehude. Evolucija nas uči, da narava poskrbi za odpravo anomalij in tudi za te, ki smo jim priča zdaj, bo poskrbela. Nam pa ni treba čakati, da bo zavoženih nekaj generacij. Za ukrepanje imamo povsem dovolj znanja in možnosti. Med dokazano dobrimi ukrepi je recimo program Zdrav življenjski slog, ko smo v učni program pred desetletjem uvedli dodatne ure kakovostno vodene športne vadbe. Tako nam je uspelo zajeziti trend povečevanja debelosti pri mladini pred korono. Nujno je treba znova oživiti ta program. Če dodamo ustrezne povratne informacije, ki otrokom in mladostnikom osmislijo telesno dejavnost, bomo na pravi poti. Ukrepi so potrebni takoj, saj je zmogljivost otrok upadla na najnižjo raven od osamosvojitve Slovenije," je jasen Jurak.