Na dan, ko je Evropska komisija Sloveniji nakazala prvo 200-milijonsko tranšo za pomoč prizadetim podjetjem v epidemiji, so zaposleni v turizmu ugotavljali, da se je vlada s prvim razpisom za gostince, ki v teh dneh sploh ne morejo opravljati svoje dejavnosti, za zdaj odločila pomagati le peščici.
Srečen dan, ki to ni
Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, je po objavi razpisa na družbenem omrežju razočarano ugotavljal, da bi to moral biti srečen dan za številna izmed 7708 podjetij v turizmu, ki zaposlujejo 44 tisoč ljudi in skupaj letno ustvarijo okoli 2,5 milijarde evrov prihodkov: "Od vseh 4368 podjetij, katerih glavna dejavnost je restavracija ali gostilna, jih pogoje razpisa namreč izpolnjuje le 797. Ko besedilo razpisa prebiramo dalje, pa lahko ugotovimo, da ob upoštevanju kriterija 16,5 odstotka upravičenih stroškov in odbitkih stroškov dela, dobimo idealno podjetje za razpis, ki se lahko nadeja povračila v maksimalnem znesku 9999 evrov. To podjetje mora ustvariti 140.000 evrov prihodkov in zaposlovati štiri ljudi. A to je zgolj teorija, saj je v praksi več kot 60 odstotkov tovrstnih podjetij zaposluje le eno osebo in dosega v povprečju nekaj več kot 100.000 evrov prihodkov." Zato se ob napovedi gospodarskega ministrstva, da bodo ta denarna pomoč rešila okoli 1000 podjetij, Blaž Veber še vprašuje, koliko jih bo na koncu dejansko rešilo svojo dejavnost.
Izpadla dejavnost strežbe jedi in pijač
Razpis v skupnem znesku deset milijonov evrov je namenjen za kritje stroškov podjetij za čas epidemije od 12. marca do 31. maja in je preko agencije SPIRIT odprt do 26. novembra letos. Da je preozko zastavljen, pa so pred objavo opozarjali tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) in predstavniki turističnega gospodarstva. Ti so predlagali, da bi pomoč razširili še na dejavnost strežbe jedi in pijač, ki je med najbolj prizadetimi.
Fedja Pobegajlo (Turistično-gostinska zbornica Slovenije) in Miha Kovačič (Kongresni urad Slovenije) sta nam včeraj pojasnila, da vse od začetka pojava koronavirusa in posledic, ki jih je pustil na turizmu, opozarjata na potrebo po pomoči vsem segmentom turizma: "Poziv SPIRIT-a zajema le del dejavnosti, ker pogoji poziva ne vključujejo dela gostinstva in turizma, cateringa, igralništva, žičničarjev, rent-a-car dejavnosti. Poziv prav tako ne vključuje velikih družb in manjših podjetij." Opozarjata tudi, da poziv ne bo dovolj, zato so v okviru pomoči, ki jih predvideva PKP6, predlagali selektivno pomoč za vso dejavnost; ta temelji na nepovratnih sredstvih v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, glede na izpad prihodkov v primerjavi z lanskim letom: "Poleg tega v času prepovedi poslovanja panoge predlagamo 100-odstotno financiranje čakanja na delo namesto predvidenih 80 odstotkov. Le s to dodatno pomočjo bodo družbe lahko preživele zimo in se izognile nadaljevanju odpuščanj," še menita Pobegajlo in Kovačič.
Mešani občutki in drobni tisk
Aleš Leskošek, Meating pub & restavracija: "SPIRIT-ov javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov je sicer pravilno naslovil težavo, ki je v prvem valu nastala v gostinsko-turističnem sektorju, a je z omejitvijo na nekaj poddejavnosti bila mnogim povzročena krivica. V prvem lockdownu so škodo utrpela prav vsa podjetja znotraj omenjenega sektorja, zato ne razumem, da je pomoč namenjena zgolj nekaterim. Sam sem lastnik restavracije, kjer izpolnjujemo vse kriterije in pričakujemo, da bomo prejeli pozitiven odgovor. Nastopam pa tudi kot solastnik kluba Fuego, ki kriterijem žal ne zadosti in bomo tako ostali brez pomoči, kljub temu, da smo prav tako utrpeli veliko škodo. Sam imam tako do tega poziva mešane občutke."
Sandi Sorko, gostinec, ki ima dva, tri zaposlene, pa pravi, da najprej pogleda, kakšni so pogoji za državno pomoč, potem pa se poglobi v branje drobnega tiska: "A vse to je težko izvedljivo. Stroškov imam več tisoč evrov na mesec, prihodki pa so mizerni. Stroškov je nekajkrat več kot prihodkov. Plačati pa moram vse dajatve državi, če jih zamudiš, izpadeš iz vseh nadaljnjih pomoči države, situacija za gostince je katastrofalna." (mida)
MGRT: Vsaka sprememba bi ogrozila objavo razpisa
Na gospodarskem ministrstvu so pojasnili, da javnega poziva, ki je bil že potrjen, ne bodo spreminjali, saj naj bi vsaka sprememba ogrozila objavo še v letošnjem letu in črpanje evropskega denarja. Če bi nabor dejavnosti razširili na celotno gostinsko dejavnost, bi morali sofinancirati 6496 podjetij, dodajajo. Podjetja, ki jih bodo sofinancirali, so imela lani 78 odstotkov vseh zaposlenih in so ustvarila 73 odstotkov vseh prihodkov. V dejavnost gostiln in restavracij jih je do sofinanciranja upravičenih 797, kar predstavlja 38 odstotkov vseh podjetij v tej dejavnosti, ki pa skupaj ustvarijo kar 84 odstotkov delovnih mest: "Na pobudo predstavnikov Strateškega sveta za turizem smo v javni poziv dodali še dejavnosti potovalnih agencij; organizatorjev potovanj; organiziranja razstav, sejmov, srečanj; umetniško uprizarjanje; spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje (skupaj vsega 101 upravičenec)," še pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu in dodajajo, da so na pobudo OZS preučili tudi predlog o znižanju pogoja števila zaposlenih in prihodkov v dejavnosti, a da so dosegli skrajni prag števila upravičencev, ki jih lahko v danem časovnem okviru sofinancirajo.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc se je na kritike odzval na družbenem omrežju: "Za poziv imamo na voljo le deset milijonov evrov, zato smo se tudi po posvetu s strokovnim svetom za turizem odločili za omejene SKD-je (dejavnosti, op. a.). Bo pa v PKP6 kritje stroškov za vse, ki bodo imeli padec prometa nad 40 odstotki."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
