Zahteve gibanja za podnebno pravičnost so jasne: politika naj takoj ukrepa in zagotovi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na raven, ki bo omogočila upočasnitev trendov globalnega segrevanja in s tem preprečila katastrofalne podnebne spremembe. Tako, da bo tudi naslednjim generacijam omogočeno preživetje na planetu. Poleg vprašanja o obstoju resnične politične volje za spremembe v načinu delovanja družbenih in gospodarskih sistemov pa je bistveno odgovoriti tudi na vprašanje, kakšne so dejanske možnosti za bistveno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov.
Ali sedanji trendi nakazujejo zmanjšanje porabe fosilnih goriv v bližnji prihodnosti? Pregled najpomembnejših gospodarskih sektorjev kaže, da je odgovor žal - ne. Poglejmo najprej najočitnejšo "tarčo" napovedanih sprememb - naftno industrijo oziroma energetski sektor. Po uradnih napovedih energetskega velikana ExxonMobila bo poraba nafte in plina na globalni ravni do leta 2030 narasla za 13 odstotkov, povpraševanje po teh dveh energentih pa bo naraščalo vsaj vse tja do leta 2040, ko naj bi bila poraba za kar 40 odstotkov višja kot leta 2000. Zgolj ExxonMobil, največje naftno podjetje na svetu, namerava lastno proizvodnjo nafte in plina do leta 2025 povečati za četrtino, poroča britanski časopis Economist. Podobne napovedi so objavila tudi druga energetska podjetja.
Čeprav vodstvo ExxonMobila uradno podpira cilje pariškega podnebnega sporazuma, pa so njegovi načrti in napovedi - kot tudi drugih podjetij v tem sektorju - v ostrem nasprotju z ukrepi, ki jih sporazum predvideva. Da bi se segrevanje ozračja ustavilo pri največ dveh stopinjah Celzija nad predindustrijskim povprečjem (ali celo pri 1,5 stopinje), bi se morala rast porabe fosilnih goriv v prihodnosti ustaviti in postopoma upasti, ugotavlja IPCC, Medvladni forum za podnebne spremembe, znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. A po drugi strani največja energetska podjetja napovedujejo rekordne dobičke iz naslova prodaje nafte in plina in tudi rekordne vsote vlaganj v nova nahajališča in nove metode črpanja fosilnih goriv.
Prvi mož ExxonMobila Darren Woods tako napoveduje potrojitev dobička družbe iz pridobivanja nafte in plina do leta 2025, ko naj bi dosegel 23 milijard dolarjev. Podjetje namerava v nove zmogljivosti v naslednjih sedmih letih investirati kar 200 milijard dolarjev. Velika naftna podjetja ob tem še vedno na veliko lobirajo proti strožji zakonodaji pri nadzoru izpustov in proti finančnim spodbudam za prehod na električne avtomobile.
Da bi emisije toplogrednih plinov globalno upadle, bi se morala bistveno spremeniti tudi transportna panoga