Podravska regija v razvoju ne napreduje, temveč nazaduje

Podravska regija po razvitosti večinoma zaostaja za slovenskim povprečjem. "Po vrednosti indeksa razvojne ogroženosti je žal uvrščena med tri najslabše razvite regije, prav tako bruto domači proizvod (BDP) regije na prebivalca dosega le okoli 80 odstotkov slovenskega BDP," povzemata Uroš Rozman, direktor Mariborske razvojne agencije, in Boris Keuc, vodja sektorja za regionalni razvoj.

Mladi in izobraženi boljši jutri najdejo čez mejo

Ugotavljata, da na področju čiščenja voda, varovanih območij in poseljenosti regija sicer dosega boljše rezultate od slovenskega povprečja, a je z razvojnega vidika v regiji premalo investicij v osnovna sredstva, raziskave in razvoj, premalo je delovno aktivnega prebivalstva, visoka je brezposelnost, zlasti med mladimi, ter pospešeno staranje prebivalstva. "To so področja, ki so v regiji med najslabšimi v Sloveniji." Od leta 2010 se je regionalni BDP povečeval, ampak je Podravje uvrščeno šele na deveto mesto med slovenskimi razvojnimi regijami. "Če primerjamo regionalni BDP podravske regije z BDP avstrijske Štajerske, ta za več kot enkrat presega BDP podravske regije. Na eni strani torej geografska bližina med regijama, na drugi pa velika razvojna razlika, ki mlade, izobražene, visokokvalificirane ljudi prisili, da odidejo v tujino, čez mejo, kjer imajo boljše možnosti za delo in bivanje. Vse omenjeno v Podravju je velik izziv in kljub izobraženemu kadru in usmerjenosti v razvoj pametne specializacije bo potrebo še veliko truda in dela, da bo se bo Podravje povzdignilo in postalo konkurenčno drugim regijam v Sloveniji in nato še regijam čez mejo," pojasnjujeta sogovornika.

Brez povezovanja ne bo razvoja in napredka

"Podravska regija je po številu občin največja slovenska regija, hkrati pa tudi zelo nepovezana in razdrobljena v svojih prizadevanjih za hitrejši gospodarski, socialni in družbeni razvoj. Iskanje skupnih rešitev, sinergij med deležniki ter ambiciozno zastavljeni cilji so edina pot k hitrejšemu razvoju in zmanjševanju razlik v regiji in še posebno med drugimi slovenskimi regijami." Za dvig razvitosti in izboljšanje konkurenčnosti regije Rozman in Keuc izpostavljata nujno izboljšanje konkurenčnih prednosti gospodarstva in subjektov socialne ekonomije. Menita, da je glede na velik potencial poslovno-obrtnih con treba s povezovanjem preko aktivnosti v projektu Invest in Podravje privabiti v regijo kakovostne domače in tuje investitorje ter tako ustvariti možnosti za odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

Z dna lahko regijo dvignejo mladi, samooskrba in trajnostni turizem

Napovedujeta, da bodo s smotrno uporabo evropskih sredstev v novi finančni perspektivi ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva razvijali nove gospodarske panoge.

"S ciljnim vlaganjem v nove tehnologije in razvoj novih materialov ob sodelovanju Univerze v Mariboru ter njenih raziskovalcev moramo ustvariti vrhunske pogoje za zaposlovanje diplomantov in jih s tem poskušati zadržati v regiji. Glede na to, da imamo v regiji največje število kmetijskih gospodarstev in velike možnosti za namakanje kmetijskih površin, bomo prav tako morali povečati prehransko samooskrbo regije. Regija ima velike rezerve pri razvoju trajnostnega celoletnega turizma. S povezovanjem vseh deležnikov in sodelovanjem pri pripravi unikatnih in skupnih turističnih produktov bomo regijo postavili na turistični zemljevid Slovenije in Evrope. S povezovanjem vrhunske kulinarike v povezavi z vrhunskimi vini ter edinstveno naravno in kulturno dediščino lahko skupaj dosežemo velike premike v razvoju turizma. Dosedanja prizadevanja v tej smeri že kažejo rezultate (Partnerstvo za Pohorje, skupno načrtovanje in izgradnja Dravske kolesarske poti, Drava Natura 2000 in prizadevanja za turistično destinacijo Štajerska kažejo na velike premike v miselnosti raznolikega in hkrati razdrobljenega turističnega sektorja. Z vlaganji v boljšo oskrbo starejših, razvoj storitvenih dejavnosti in izgradnjo novih stanovanj za mlade družine bomo vzpostavili pogoje za kvalitetnejše bivanje v regiji," vidita možnosti za preboj Keuc in Rozman. Ključnega pomena za hitrejši razvoj podravske regije je tudi odpiranje Mestne občine Maribor za nove iniciative, povezovanja in sodelovanja z drugimi lokalnimi skupnostmi na vseh področjih razvoja regije. "Zadnja prizadevanja Mestne občine Maribor kažejo na to, da se mesto zaveda svoje vloge in pomena v regiji," sta optimistična. Za komentar glede regijskega razvoja smo prosili mariborskega župana Sašo Arsenoviča, a ni odgovoril.