Seveda je pomembno, še posebno za nerazvite dele Slovenije, da razmah podjetništva, tako na družinskih kmetijah kot v družinskih podjetjih, spodbujajo občine in država. Če so te spodbude pravočasne in smiselne, torej take, da res pomagajo in da ne dajejo zanke okoli vratu bodočim generacijam, je seveda dobro. Številne občine so za podjetnike denimo oblikovale relativno ugodne pogoje pri najemu ali nakupu parcel na podjetniških območjih, druge so razvile podjetniške inkubatorje in svetovanje.
A tudi če pomoč ponudijo država in občine ter EU, morajo imeti tisti, ki se podajo na podjetniško pot, veliko poguma, znanja in ustvarjalnosti. Ne sme jim biti hudo in dobre živce morajo imeti, ko poslušajo uradnike, ki jim denimo nikoli v življenju ni bilo treba ustvariti lastnega prihodka ali iz meseca v mesec poskrbeti za redne plače zaposlenih, kaj vse da se ne da ali celo ne sme storiti. Več je prepovedi kot spodbud in več je metanja polen pod noge kot učinkovite pomoči.
Da bi se torej človek uspešno podal na podjetniško pot, potrebuje res veliko poguma, vztrajnosti in potrpežljivosti, a tudi pripravljenosti na ure in ure garanja. Še posebno v okoljih, kjer podjetništvo nima velike tradicije, razumevanja in spodbud. Poleg ugodnega podjetniškega okolja potrebuje posameznik, ki želi v podjetništvu dolgoročno uspeti, tudi še nekaj sreče in predvsem družino, ki ga pri delu podpira ali mu celo pomaga.
V proizvodnih podjetjih se je denimo mogoče povezovati z večjimi verigami, na področju turizma in gostinstva pa je treba predvsem imeti lastne dobre zamisli in razumeti, kaj sodobni potrošnik oziroma turist potrebuje.
Še vedno se denimo, z izjemo jeruzalemskega območja, Slovenske gorice in Haloze ne morejo postaviti ob rob pomembnejšim turističnim destinacijam. Lani je ob pomoči turističnih bonov tak preboj uspel na primer Beli krajini in Goričkemu, Haloze in Slovenske gorice pa se morajo šele dokazati.
Četudi so recimo v haloški turizem vložili vsaj pol milijona javnega denarja, tako občinskega kot predvsem državnega in evropskega, letošnja poletna ponudba še vedno ne zaživi. Ni še povezave, ki je za promocijo nujna in ki bi jo potrebovali tudi podjetniki sami. Posameznik sam težko doseže večji uspeh. Tudi ponudba turističnih bonov je v haloškem primeru šla nekako mimo. Čeprav premorejo vse nastanitve skupno vsaj 220 ležišč, se je obisk domačih gostov ustavil pri dva tisoč prenočitvah, na Ormoškem denimo je bil vsaj desetkrat višji.
Gostje se namreč pri odločanju za Haloze sprašujejo predvsem, kaj je mogoče tod sploh videti in kaj početi. Kolesarske in pohodniške poti so še vedno preveč nepovezane, gostinska ponudba je zelo skromna, sploh če gostje iščejo kaj pristno haloškega. In prav pri tem bi se morali izkazati podjetni domačini, kolikor jih je sploh še ostalo ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
