Poklici prihodnosti: “Časov, ki so jih živeli naši starši, je nedvomno konec"

Strah, da bi zaradi razvoja sodobne tehnologije in z njo povezane robotizacije na desetine milijonov delavcev ostalo brez dela, je odveč. Drži sicer, da bodo, tako kot že v preteklosti, nekateri poklici in z njimi potrebe za to delo povsem izginili, a prav zaradi sodobne tehnologije, potrebe po ukvarjanju z njo, z njenim osmišljanjem, bodo nastajali novi poklici in dela. Ostala pa bo oziroma se še okrepila, tako zaradi načina življenja kot zaradi starajoče se populacije, potreba po delu za ljudi in z ljudmi. To sta področji, v navezi z raznovrstnimi storitvami, na katerih bo v prihodnosti vse več dela, sta si enotni Sabina Žnidaršič, karierna svetovalka iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani, in Maruša Grah, direktorica marketinga z zaposlitvenega portala Moje delo.

Poznati sebe in okolje

Ob pojavljanju novih del in poklicev, ki ne bodo zgolj ozko definirani, se tako zastavlja vprašanje, kaj naj imajo mladi pred očmi, ko se odločajo, katero srednjo šolo ali visokošolsko ustanovo izbrati. “Najbolj pomembno je, da poznajo sami sebe in okolje, v katerem živijo. Ugotoviti morajo, kaj jim leži in kje bi se s tem lahko uveljavili,” pravi Grahova. Sabina Žnidaršič pa dodaja, da se je treba odločiti za študijsko smer, o kateri ste prepričani, da boste v njej vztrajali vsaj nekaj let. “Kajti ni ga junaka, ki bi znal povedati, kaj vse bodo današnji mladi počeli na svoji celotni karierni poti. Kariere niso več premočrtne. Projekcije so, da bo določeno, recimo profesionalno znanje na trgu zdržalo maksimalno pet let, potem bo nujna prekvalifikacija.” Nova orodja, nova znanja in pogosto spreminjanje ne le delovnih mest, temveč tudi področij, s katerimi se bodo zaposleni ukvarjali, bodo tako zaznamovali trg dela.

Kariera se ne zgodi

“Nekatere fakultete, posebno tiste, ki so tudi sicer v neposrednem stiku z razvojem novih tehnologij in znanja,” poudari karierna svetovalka UL, “svoje študijske programe redno posodabljajo in tudi tako sledijo predvidenim spremembam potreb na trgu dela.” A treba je vedeti, dodaja, da izobraževalne ustanove vedno težje sledijo vsem spremembam, zato se je treba zavedati, da v prihodnosti ne bo več toliko izobraževanja za konkreten poklic, ampak bodo izobraževalne ustanove posameznika opremile s temeljnim poglobljenim strokovnim znanjem in spretnostmi, ki pa jih bo moral ta skozi svojo kariero nenehno nadgrajevati. In to tudi v širino. Kdor bo v času študija zgolj in samo študiral, bo ob koncu študija za delodajalca bistveno manj zanimiv, kot bi bil, če bi se lahko izkazal tudi z raznolikimi spretnostmi in kompetencami, ki izhajajo predvsem iz izkušenj, pridobljenih ob samem študijskem procesu ali celo izven njega. Diploma je postala na mnogih zaposlitvenih področjih že pričakovan standard, zato delodajalci iščejo nove sodelavce, ki imajo sicer enako diplomo, pomembno pa se razlikujejo po razvitosti ključnih spretnosti in kompetenc, ki večinoma ne izhajajo iz samega študijskega kurikuluma.”
“Prilagodljivost in fleksibilnost bosta v prihodnje ključni. Posameznik se mora zavedati, da je odgovornost za uspešno kariero tudi na njem, kajti kariera se ne zgodi, priložnosti si mora človek ustvariti sam.” Tudi zato Grahova svetuje mladim, da si poskušajo pridobiti čim več različnih izkušenj. Naj gredo na študentsko prakso, na dneve odprtih vrat v podjetja, ki jih zanimajo. Štejejo prav vse izkušnje in znanja, ki si jih pridobijo, tudi z različnimi obšolskimi in obštudijskimi dejavnostmi. Delodajalci se po drugi strani že zavedajo, da bodo morali delavca marsičesa naučiti, da bo ustrezal vsem specifikam za delovno mesto, ki ga bo zasedal. Zato je toliko bolj pomembno, opozarja Grahova, da znamo potencialnemu delodajalcu predstaviti, kako bi lahko s svojimi znanji pripomogli k uspešnosti podjetja. “Slovenci imamo znanja in kompetence, pri njihovi predstavitvi pa je še veliko možnosti za izboljšave.”

Pomembno je mreženje

Tako kot sama dela se spreminja tudi način iskanja dela na eni strani in delavcev na drugi. Pri iskanju dela je zelo pomembno mreženje, tudi predstavitve na družbenih omrežjih, udeleževanje kariernih sejmov, kjer se lahko predstaviš in spoznaš potencialne delodajalce. Ti vse manj iščejo delavce preko oglasov. Podjetja se povezujejo s šolami in fakultetami, da bi našla ustrezen kader, iščejo stik v živo, najemajo agencije za iskanje kadrov. “Pogosto so tudi zaposleni pozvani k temu, da priporočijo koga, saj najbolj vedo, kakšne potrebe ima podjetje in kakšen profil delavca išče. Nekatera podjetja zaposlene celo nagradijo, če pripeljejo nov kader, saj so zaposleni tisti, ki so najboljši ambasadorji kulture razmer v podjetju,” pojasnjuje Grahova.
Spreminja pa se, po besedah Grahove, tudi odnos do dela. “Ena od lastnosti generacije Z, generacije, ki prihaja na trg dela, je drugačen odnos do sveta in s tem do dela. Za razliko od staršev, ki delajo cele dneve, številni so tudi izgoreli, želi ta generacija delati tisto, kar bo imelo tako osebni kot družbeni pomen. Pripravljeni so zamenjati delodajalca, želijo si fleksibilnosti tako pri delovnem času kot pri komunikaciji, kar pa ne vodi v manjšo produktivnost, ravno obratno.”