Kaže, da je člane Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), zlasti delodajalsko stran, ponovno za skupno mizo pripeljala pokojninska reforma. Čeprav so bila na dnevnem redu včerajšnje seje izhodišča za spremembe pokojninske zakonodaje, do vsebinske razprave, kot je po seji pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ni prišlo: "Smo pa se dogovorili o časovnici, terminih in načinu usklajevanj o pokojninski reformi. Strokovna skupina ESS, ki jo sestavljajo predstavniki vseh treh strani – delodajalci, vlada in sindikati, pa bo imela pol leta časa, da pride do dogovora o pokojninski reformi."
Mesec je še dejal, da bodo pogovore nadaljevali septembra in jih zaključili predvidoma februarja prihodnje leto. Sestajali se bodo predvidoma enkrat tedensko. Povedal je še, da bodo usklajevanja predlogov začeli z upokojitveno starostjo in odmernim odstotkom. Ponovil je stališče vlade, da bo štirideset let delovne dobe dovolj. Dejal je še, da so medtem že odtekli krog pogajanja z Evropsko komisijo in da je njegovo ministrstvo skupaj z vlado pripravljeno, da se s socialnimi partnerji in javnostjo dogovorijo o pokojninski reformi, ki bo preživela naslednja desetletja ter vsem zagotovila dostojne pokojnine.
Spomnimo, da je vlada v izhodišča pokojninske reforme zapisala, da bi od leta 2028 višala starostno mejo za upokojitev, ki bi za 40 let dela, leta 2035 znašala 62 let in za tiste z manj delovne dobe 67 let. Dosedanje referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, ki vključuje katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, bi od leta 2028 postopoma zviševali na 40 let. Ob čemer bi lahko izločili katerih koli pet najslabših let. Daljše referenčno obdobje pa bi vlada kompenzirala z dvigom odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. Za 40 let pokojninske dobe ta zdaj znaša 63,5 odstotka, od leta 2028 pa bi se postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka.
Ekonomsko-socialni svet je včeraj ustanovil tudi odbor, ki bo obravnaval predlog zakona o tujcih in tudi predlog zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Na tem odboru bodo skušali najti soglasje, kakšna politika zaposlovanja tujcev je ustrezna. Po besedah ministra Mesca delodajalska stran opozarja na pomanjkanje nekaterih kadrovskih profilov na trgu dela, delodajalska stran pa svari pred kršitvami in zahteva, da zaposlovanje tujcev ne postane dumping slovenskim delavcem in plačam. V Sloveniji dela že skoraj milijon ljudi, od tega je 15,5 odstotka tujih delavcev. To pomeni, da v naši državi dela že skoraj 150.000 tujcev, je še dejal minister.
Delodajalci so se osredotočili še na vprašanje o čezmejnem zaposlovanju tujcev. Želijo, da tudi delodajalci dobijo bonitete in olajšave pri dohodnini po vzoru drugih evropskih držav, je dejal Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije. Medtem so na sindikalni strani o čezmejnem opravljanju storitev ponovili, da ne pristajajo na to, da se bo konkurenčnost gospodarstva gradila na prispevkih in na socialnih pravicah. Od vlade pričakujejo, da se bo odzvala na ravnanje držav, ki bodo s svojo notranjo zakonodajo ustvarjale socialni dumping. To naj vlada stori tako, kot je storila Avstrija v primeru Slovenije, je pozval Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
