Elizabeta Planinšič
Pavel Gantar je v svojem sporočilu komentiral posredovanje policije ob protivladnih protestih v Ljubljani.
Nekdanji politik in predsednik državnega zbora Pavel Gantar je prejel odločbo o prekršku po zakonu o varstvu javnega reda in miru, po kateri mora plačati dobrih 250 evrov globe zaradi nasilnega in drznega vedenja. Postopek je zoper Gantarja sprožil generalni direktor policije dr. Anton Olaj, povod pa je bil tvit Gantarja 9. oktobra lani.
Štiri dni po protestih v Ljubljani, ko sta bila uporabljena ekstremna količina solzivca in vodni top, je Gantar pod tvit ene od Ljubljančank, ki se je pritoževala, da se zaradi stalnih protestov kakovost življenja v prestolnici slabša, zapisal: "Res je! Po mestu krožijo organizirane tolpe državljanov, ki na nič hudega sluteče ljudi mečejo solzivec in jih polivajo z vodo!" Ta zapis je zbodel Olaja, zato je podal predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper Gantarja v skladu s členom, ki govori, da se kaznuje tistega, ki izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Olaj je menil, da je avtor zapisa posegel v njegove osebne pravice oziroma se je do njega vedel na žaljiv način, saj je policist z dolgoletnim delovnim stažem na najrazličnejših delovnih mestih v policiji in ga v dosedanji karieri ni nihče tako zaničevalno naslavljal in je tako avtor pri njem povzročil občutek prizadetosti.
O primeru bo odločalo sodišče
O Olajevem predlogu so odločali na policijski postaji Dolenjske Toplice. Tam so ocenili, da je zapis žaljiv in da je Olaju avtor povzročil občutek prizadetosti, zato so Gantarja spoznali za odgovornega za prekršek in mu izrekli omenjeno globo. "Člen 133," je pod objavo odločbe o prekršku zapisal Gantar. Za Večer je pojasnil, da je s tem ciljal na tipični verbalni delikt iz časov Jugoslavije, ki sloni na predpostavki žaljenja države in njenih predstavnikov in jih varuje pred kritiko. "To nima nič skupnega z varovanjem ljudi," je dejal Gantar. "Zame je ta odločba policije enaka, sledi duhu tega 133. člena." Gantar je še pojasnil, da je napovedal pritožbo, zdaj čaka na vsebinsko utemeljitev prekrška. O primeru bo tako odločalo sodišče.
Miha Šepec: "Dopustna kritika predstavnikov oblasti, javnih funkcionarjev in organov državne prisile je temelj demokracije."
"Organ, torej policija, ne more biti prizadet"
"Dopustna kritika predstavnikov oblasti, javnih funkcionarjev in organov državne prisile je temelj demokracije. Zatiranje takšne kritike je značilno le za represivne avtokratične države, ki ne spoštujejo vladavine prava, temveč slednje zlorabljajo za vzdrževanje svoje moči in oblasti, katero so uzurpirali ljudstvo," pravi dr. Miha Šepec, predstojnik inštituta za kazensko in prekrškovno pravo mariborske Pravne fakultete. Dodaja, da ker je vladavina prava temelj demokracije, mora ljudstvo imeti možnost podati kritiko tistih, ki oblast in represivno moč države izvajajo. "Ta kritika ni le prijazno nestrinjanje, temveč lahko vsebuje težke, neprijetne in celo napadalne besede, ki lahko čustveno prizadenejo posameznike na oblasti. A tudi taka kritika mora biti pravno zaščitena, saj ko državljani izgubimo pravico do kritike oblasti, potem izgubimo moč nadzora nad tistimi, ki oblast izvajajo. Seveda pa pravo ne ščiti osebnega žaljenja, ogrožanja in fizičnega napadanja oseb, ki opravljajo oblastne funkcije," razlaga Šepec.
Cilj je bila zaščita integritete policistov
Dr. Anton Olaj je v svojem odzivu na postopek najprej izpostavil, da so policisti in policistke na protestu, ki je bil predmet zapisa, tvegali svoje zdravje. "S ciljem zaščite integritete policistov in policije sem se zato odločil za prijavo žaljivega zapisa na družbenem omrežju, ki je bila kot kršitev javnega reda procesirana v prekrškovnem postopku. Označevanje policistov z žaljivkami je nekulturno in nedopustno. Temu pritrjuje tudi odbor za integriteto in etiko v policiji, ki je na stališču, da je treba policiste zaščititi pred neupravičenimi napadi, diskreditacijami in žalitvami s strani kogarkoli. Zapis na družbenem omrežju je bil ravno to in zato je bil tak tudi moj odziv," je dodal Olaj.
Kar se konkretnega primera tiče, je šlo za kritiko posameznika nad delovanjem policije, ki je uporabila prisilna sredstva za odpravo nasilnih protestov. "Ali je bila uporaba prisilnih sredstev zakonita ali ne, je pravno vprašanje, o katerem lahko odloča le sodna veja oblasti in ne posamezniki na socialnih omrežjih. To pa ne pomeni, da slednji ne smejo izraziti svojega nestrinjanja z delovanjem policije. Imajo to pravico, četudi je njihovo stališče pravno napačno. Prisilno ukrepanje zoper nekoga, ki podaja svoje mnenje o delovanju policije, bi imelo za posledico utišanje kakršnekoli kritike delovanja policije v prihodnosti - tudi takrat, ko bo ta utemeljena! Posameznik bo namreč v strahu pred represivnim odzivom države raje ostal tiho," meni Šepec in dodaja, da kritika policije kot državne organa lahko prizadene ali razžalosti posamezne policiste ali tudi generalnega direktorja policije, "a to nikoli ne more biti razžalitev ali 'sovražni govor' v pravnem smislu. Prvič zato, ker v konkretnem primeru kritika ni bila izrečena zoper konkretno določenega posameznika, temveč zoper državni organ kot tak, ki seveda kot organ ne more biti prizadet v pravnem smislu. Drugič pa zato, ker mora biti v demokratični družbi svoboda govora, ko gre za kritiko predstavnikov oblasti, zaščitena na najvišji ravni - to pomeni, da se morajo osebni občutki posameznikov, ki izvajajo oblastne funkcije, umakniti pred pravico posameznika, da izrazi svoje nestrinjanje z njihovim delom," je prepričan Šepec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
