Tudi letos je suša naredila svoje, pravi Zita Flisar Novak, specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Suše in ujme so v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb po celotni Evropi vedno bolj pogost in pričakovan pojav, poudarja Flisar Novakova in pove, da bomo s tem morali živeti in se razmeram prilagajati. Tudi v prejšnjih tednih se je v Pomurju zgodil vodni stres, pojasnjuje, pri čemer je bilo več kot 60 litrov primanjkljaja vode na kvadratni meter. Zemljo izsušuje tudi veter, kar še dodatno vpliva na rastline.
Suša traja že od zime
"Žita se niso razraščala, da bi imela veliko klasov, to pomeni, da bo letos pridelek slabši. Tudi gnojila niso delovala, kot bi morala," pravi Flisar Novakova in še doda, da se je kljub temu s pravilno tehniko obdelave zemlja dala pripraviti za setev, tako je bila posejana tudi večina koruze. Setev je bila nekoliko manj uspešna tam, kjer so zemljišča slabše obdelana. Manjše količine padavin so omogočile vznik koruze, ki je za zdaj v dobrem stanju, bo pa, kot pravi, za nemoteno rast potrebne več vlage, enako tudi za buče in sojo, sicer bodo rastline zaostale v rasti. V svetu zato kmetovalcem svetujejo, naj prehajajo na tako imenovano ohranitveno kmetovanje in obdelavo tal, pri kateri žetveni ostanki ostanejo na površini. Zemlja tako ostane vedno pokrita in je ne prizadenejo vetrne in vodne erozije, hkrati morajo biti vedno vsaj tri kulture v kolobarju. "Letošnje stanje je slabše v primerjavi s tistim v prejšnjih letih, ker suša traja že od zime. Prav tako letos ni bilo snega, ki bi namočil zemljo, kar bo vplivalo tudi na podtalnico." Pri pridelavi vrtnin in krompirja je potrebno namakanje kot tehnološki ukrep, brez katerega po besedah Flisar Novakove ne moremo več načrtovati intenzivne proizvodnje v vrtnarstvu.
Realno stanje se bo pokazalo ob košnji in žetvi
Če območje Pomurja v kratkem ne dobi obilnejših padavin, lahko pričakujemo na področju pridelave hrane in krmnih rastlin za živali katastrofo, piše v analizi, ki jo je pripravil specialist za travništvo in pridelovanje krme pri KGZ Stanko Kapun s sodelavci. Območje Pomurja je v zadnjih štirih mesecih dobilo samo 78,2 litra padavin na kvadratni meter, razlaga v analizi, posledice suše se že kažejo na trajnih in sejanih travinjah ter na ozimnih žitih in jarinah. "Prizadete so tudi zelenjadnice. Vznik jarin je bil slab. Občutne posledice čutijo posevki ozimnih žit predvsem na bolj prodnih tleh, slabo pa kaže absolutnim in relativnim travinjam, saj je travna ruša za ta čas nizke in redke rasti. Pričakujemo, da bodo posamezne vrste trav začele hitro prehajati v generativno razvojno fazo, kar bo imelo negativen vpliv na kakovost voluminozne krme. Pridelek zelinja ob prvi košnji bo nizek," pišejo.
Pri tem med drugim še poudarjajo, da na območju, ki ga pokriva gornjeradgonska izpostava, ozimna žita in oljna ogrščica za zdaj ne kažejo velike prizadetosti, ta je v najslabšem primeru 20-odstotna.
Več kot 30-odstotna škoda
"Težave pa so na Apaškem polju in v obmurskem delu, kjer je posejanih okoli 100 hektarjev ozimnih žit in v teksturni sestavi tal prevladujeta pesek in prod. Z gotovostjo lahko trdimo, da je na teh območjih nastala več kot 30-odstotna škoda." Na območju soboške in lendavske izpostave je suša najbolj prizadela trajno travinje, ozimna žita, jarine, zelenjadnice in oljno ogrščico. "Na trajnih travnikih bo izpad pridelka prve košnje okoli 70-odstoten. Vse poljščine in zelenjadnice so najbolj prizadete na bolj prodnih tipih tal v trikotniku med Rakičanom, Beltinci in Turniščem, kjer v teksturni sestavi tal prevladujeta prod in pesek. Območje izpostave Ljutomer je prav tako najbolj prizadeto v obmurskem delu, kjer prevladujejo lahka tla. Prizadete so vse poljščine, nekaterih jarin kmetje niso niti posejali," še analizirajo in pri tem opozarjajo, da so v poročilu o suši navedene le ocene, realni podatki bodo znani šele ob košnji, žetvi in pospravljanju zelenjadnic.
