Kot kažejo analize, je bilo med konkretnim glasovanjem zabeleženih več sprememb statusa identifikacijskih kartic posameznih poslancev, kar je najverjetneje povzročilo motnje v delovanju glasovalnega sistema, so iz državnega zbora sporočili, kaj sta strokovna služba DZ in zunanji izvajalec ugotovila o nenavadnem zapletu na glasovanju o amandmaju poslanskh skupin SDS in NSi k 64. členu predloga zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025, ki je potekalo 22. novembra pozno zvečer.
Časovni zamik
Kot je znano, je bil amandma o 100-odstotni uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo takrat sprejet, potem pa so - ob začudenju koalicije nad rezultatom - nekateri poslanci in poslanke izrazili dvom o pravilnosti glasovanja, tako da je bilo nazadnje čez dva dni ponovljeno. Ponovno glasovanje so v SDS in NSi obstruirali, koalicijski poslanci pa so opozicijski amandma podprli.
Po doslej zbranih podatkih je strojna in programska oprema glasovalne aktivnosti ob konkretnem glasovanju sicer zabeležila, vendar niso bile pravočasno, do izteka časovnega okvira glasovanja, obdelane in posredovane v jedrni del konferenčnega glasovalnega sistema. Posledica tega je bila, da je bil javno objavljen (na ekranih v veliki dvorani državnega zbora) vmesni in ne končni rezultat glasovanja, so danes sporočili iz DZ.
Ugotovljeno je bilo tudi, da člani poslanske skupine Svobode (11 poslank in poslancev) in poslanske skupine SD (3 poslanke in poslanci), katerih glasovanja niso bila zabeležena v objavljenem rezultatu, med glasovanjem niso vstavljali in/ali umikali identifikacijskih kartic.
Po informaciji Informacijskega sektorja DZ naj bi bilo prišlo do neskladja med javno objavljenimi in končnimi rezultati konkretnega glasovanja, posledica katerega je bila, da javno objavljeni podatki glasovanja 22. novembra niso odražali prave volje poslank in poslancev.
Čakajo še informacije zastopnika proizvajalca
Pravno podlago za ponovno glasovanje je predstavljal dogovor o vodenju sej, ki je bil v državnem zboru sprejet leta 2004 in je že sestavni del parlamentarne prakse, da se v primeru, kadar glasovalna naprava ne deluje, glasovanje ponovi.
Strokovne službe državnega zbora so že zaprosile za dodatne informacije tudi zastopnika proizvajalca strojne in programske opreme, prav tako pa so prošnjo za povratno informacijo o uporabi te opreme v posameznih evropskih parlamentih naslovile na Evropski center za parlamentarne raziskave in dokumentacijo.
Da do takšnih situacij v prihodnje ne bi prihajalo, poročilo strokovnih služb predlaga tudi nekaj ukrepov, med njimi možnost podaljšanja časa od obvestila o zaključku glasovanja do objave podatkov o rezultatu glasovanja, so še sporočili iz DZ.
