(POROTA) Tretje soočenje na Pop TV: "Pokalo je od vsepovsod in na vse konce. Z eno izjemo."

Na televiziji Pop TV so pripravili še tretje predvolilno soočenje, skupaj pa je nastopilo kar 16 predstavnic in predstavnikov strank, saj so v razpravi, ki jo je vodila Maja Sodja, sodelovali tudi člani podmladkov. Tokrat so se dotaknili zdravstva, svoje poglede pa so predstavili Robert Golob in Lucija Tacer (Gibanje Svoboda), Jelka Godec in Andrej Hoivik (SDS), Dejan Židan in Luka Goršek (SD), Miha Kordiš in Arne Jakob Zakrajšek (Levica), Jani Möderndorfer in Jakob Kužnik (LMŠ), Janez Cigler Kralj in Katja Berk Bevc (NSi), Alenka Bratušek in Rebeka Ostrovršnik (SAB) ter Tina Bregant in Kaja Galič (Povežimo Slovenijo).

Igor Ž. Žagar, profesor retorike in argumentacije: "Maja 'Machine gun' Sodja. Tako bi lahko opisali tokratno voditeljico soočenja na Pop TV. Jasna, strukturirana vprašanja, ostra, kritična in boleča do vseh, brez izjeme, izstreljena s peklenskim tempom. Še na vse vedno pripravljeni Miha Kordiš je za trenutek ostal brez sape. Ampak, to je bil, na žalost, le začetek.

V nadaljevanju se je soočenje hitro razlezlo v amorfno, vedno bolj predvidljivo valečo se gmoto, kjer so bila že stoprvič izpostavljena vprašanja zdravstvenega sistema, o katerih smo, še posebej v zadnjih dveh covidnih letih, videli kar nekaj Tarč in podobnih oddaj. In so nam zlezle vrh glave. Tako zelo, da smo nekateri celo prenehali gledati televizijo. In ker so bile tarče torej že znane, municije pa na pretek, je predvidljivo pokalo od vsepovsod in na vse konce. Z eno izjemo. Robert Golob v vseh teh nemarnih rabotah ni bil udeležen in je tokrat nekako ostal ob strani, komaj se ga je kaj slišalo. Kar je pravzaprav velika škoda. Naj bom nedvoumen. V vseh dosedanjih soočenjih je Golob takorekoč briljiral, morda tudi zaradi nerodnosti, obnošenosti in ponošenosti sogovornikov z dolgo politično kilometrino, ampak njegovi nastopi so bili umirjeni, informirani in konsistentni (priznam, tudi sam sem bil presenečen). Pa ne le njegovi.

V četrtkovem soočenju na nacionalki (ja, nekateri mazohisti gledamo vsa soočenja ...) je Marta Kos, predstavnica Gibanja Svoboda in, zdi se, bodoča zunanja ministrica, z Igorjem Pirkovičem, tem stihoklepcem postalpskega sevdaha, pobrisala umazana tla nacionalke kot s staro razpadajočo cunjo. In Golobov intervju dan za tem v Mladini ni bil, za političnega novinca, nič slabši. Razen v eni točki: pri vprašanju zdravstva. Tu Golob v intervjuju ni prišel dlje od Danijela Bešiča Loredana, ki da mu povsem zaupa. Da ne pozabimo, to je tisti gospod, ki se je razglasil za ministra, še preden je Golobova stranka sploh dobro nastala.

In tudi danes, na žalost, Golob ni prišel dosti dlje. Da je za javno zdravstvo, smo razumeli. Da bi želel izkoristiti neizkoriščene potenciale javnih zdravstvenih ustanov, tudi. Kako natanko bi to izvedel ... Za to je pa zmanjkalo časa, saj smo si vsakih 15 minut morali ogledati oglase in dolgovezne prispevke o covidu, testiranju in tem, kdo je z njim koliko zaslužil. Kot da volitve odločajo o stvareh, ki so že mimo, ne o tistih, ki šele pridejo." 

Marko Crnkovič, publicist: "Zdravstvo me ne zanima, je pa paradna tema tračarskih televizij. Za Pop TV je ta tema kot naročena, saj vedno ponuja dovolj štofa za zgražanje in zaskrbljenost. Za politične stranke pa tudi, ker je domnevno apolitična, vendar resnobna in pomembna, da ne rečem dolgočasna.

Gledalci pa so bili verjetno še posebej zadovoljni, ker jih to zanima kot kombinacija tračarjenja in seriozne kratkočasne konverzacije (o žilnih opornicah, testiranju in eksotičnih golf rezortih). Zelo življenjska tema, skratka - obenem pa aktualistično večna in skorajda neprepriljiva.

Maja Sodja ni zelo zadirčna, zato pa govori neznosno hitro in drdraje in postavlja nemogoča vprašanja. Dolga, predolga, tendenciozna in perfidna. Pri čemer je očitno favorizirala izzivalce, se pravi opozicijo. Najtežje, čeprav ne nujno najredkeje so prišli do besede Janez Cigler Kralj, Jelka Godec in Tina Bregant - so pa zagotovo dobivali najbolj zoprna vprašanja.

Z Jelko Godec v tem soočenju se je SDS spet ustrelila v epruveto. Dotična se bolj spozna na zdravstvo in korupcijo kot pa Romana Tomc na vse ostalo — nima pa njenega cinizma in nadutosti. Pa bi ju rabila. Zlasti takrat, ko so ji naprej metali golf njenega strankarskega šefa na Mavriciju oz. kruzanje na dobaviteljevi barki.

Epifanija večera je bil zame Dejan Židan. Prav nostalgičen sem postal, ko sem ga gledal. Ah, kje so že tisti časi, ko so bili SD še ljudsko prepričljivi in simpatični …

Pa še to: zanimive in - če sem ga prav zastopil - sprejemljivo radikalne teze je zastopal Miha Kordiš. Čeprav sem dobil občutek, da zna biti prepričljivejši ali pa vsaj odmevnejši, kadar solira v parlamentu z monologi oz. tiradami.

Soočenje se je iz poznejšega pogrevanja koronskih problemov od testiranja do nabav na koncu izrodilo v duhomorno debato o tako imenovanih glavarinskih količnikih. Tega po mojem ne štekajo niti največji hipohondri, ki perverzno seštevajo minute, prebite v čakalnicah. Za finale pa smo doživeli še mladinski parlament, kjer so podmladki modrovali o psihičnih težavah otrok in mladostnikov.

A kaj bi to! Stavim, da bodo podatki o gledanosti pokazali, da je bilo soočenje na Pop TV bistveno bolj gledano kot v nedeljo Bacek Jon na TVS."