Po Antonu Travnerju in Andreju Juriču je v slabem letu dni dr. Anton Olaj že tretji človek na vrhu policije. Sedem mesecev je bil, preden je bil pred dvema tednoma imenovan za generalnega direktorja policije, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Zagotovo je imel ministrovo podporo, ko se je 58-letni Dolenjec prijavil na natečaj za prvega policista v državi. Edini primeren je bil med kandidati, ki so se srečali s posebno komisijo.
Karierno pot v policiji je Olaj sicer začel v Ljubljani, a nato je večino časa delal v domači, novomeški policijski upravi. Na vseh nivojih, postal je tudi njen direktor. Leta 2012 se je upokojil, zdaj se je v policijo vrnil, in to prav na njen vrh. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, magistriral na Fakulteti za evropske in državne študije, le leto pred upokojitvijo pa je doktoriral na Evropski pravni fakulteti. Policija se v času, ko je bil v pokoju, ni bistveno spremenila, pravi. Je pa medijsko okolje za delo policistk in policistov postalo v tem času bolj zahtevno, bolj neprizanesljivo, je dejal za Večer. "Ljudje nekatere policijske postopke, ki jih policisti morajo uporabiti na podlagi zakona, jemljejo kot neko obliko nasilja, ki pa to ni. Predvsem na družbenih omrežjih lahko ima vsak svojo resnico, vsak piše, kar misli. In tam nam včasih očitajo, da ravnamo premalo premišljeno, se jezijo nad našimi postopki. Policisti smo tako sedaj vsakodnevno pod lupo."
Red mora biti
V zadnjih dneh so bili kritik deležni zaradi dogajanja na Metelkovi pa zaradi popisovanja dijakov, ki so na trgu izražali svoj protest proti (pre)dolgemu šolanju na daljavo. Kar velik del javnosti policiji ne zaupa več, občutek ima, da dela proti ljudem, na pa zanje. Na to Olaj odgovarja, da ga skrbijo takšna mnenja. "A izhajati je treba iz dejstva, da predpisi veljajo za vse, s predpisi država skrbi za red, da ne pridemo v anarhijo. Red mora obstajati. In policija je tista, ki ob nekaterih drugih službah skrbi za red." Pravi, da je širok podpornik pravice do svobode izražanja. Za zbiranje pa je po njegovem sedaj, ko je koronavirus še vedno na pohodu, neprimeren čas. "Policija je zelo nadzorovana institucija, ne vem, ali je še katera sploh tako nadzorovana. In če bi bilo v ravnanju policije kaj tako zelo narobe, bi se to v nazoru že pokazalo," pravi. "V policiji za zdaj vlada dober občutek, dobra klima, ljudem ponujamo roko sodelovanja. Policija je tukaj za ljudi in ne obratno," pravi Olaj.
Kaj ga je presenetilo
Potem ko je prevzel posle, ga je presenetilo, da se policija še zmeraj ukvarja z zaostanki obravnav sumov gospodarskih kaznivih dejanj. "Približno 300 zadev je v zaostanku, kar je zame nedopustno. Za vsako prijavo stoji neki oškodovanec. Zato je treba te stvari reševati promptno in ažurno. Zaostanki se morajo hitro rešiti, direktorji policijskih uprav pa morajo poskrbeti, da se nam v bodoče to ne dogaja."
"Alergičen sem na tako imenovano keširanje v prometu," pravi Olaj o inkasantstvu in tako je eden od njegovih ciljev, da se to spremeni. "Obstaja nekaj sistemskih zadržkov, saj zakon o prekrških policistom ne omogoča dovolj velike stopnje diskrecije, ali bo voznika opozoril ali kaznoval." Ob prekršku, ob katerem je treba izreči kazensko točko, opozorilo namreč ni mogoče, takih prekrškov pa je veliko in vprašanje je, ali so vsi res tako hudi. "Zaradi tega je veliko jeze na policiste. Mi pa ljudi potrebujemo na svoji strani, zato želimo biti bolj dostopni, bolj človeški, bolj odprti."
Navdušen za fitnes
Anton Olaj o sebi ne govori rad, tudi o družini ne. "Sem bolj zadržan, redkobeseden, strog do sebe in to prenašam očitno tudi na druge, vsaj tako pravijo. Zahtevam red in in disciplino." Kaj pa hobiji? Fitnes, izstreli, zato da sprosti napetosti, hkrati pa skrbi za zdravje. "Težko sem se privadil teh časov, ko so fitnesi zaprti. Zato upam, da se življenje čim prej vrne v normalo.“
Zakaj pa tovrstno razmišljanje ne velja za izrekanje ukrepov glede omejitev zaradi virusa? "Moj odgovor vas bo presenetil. Glede na evropsko politiko in glede na število prebivalcev je cilj, da na naših cestah umre manj kot 70 ljudi na leto. Zdaj smo nekje pri devetdesetih. In poglejte, koliko represije in preventive se je izvajalo, da bi se ta cilj dosegel. Če se usmeriva na koronakrizo: druženje je prepovedano zaradi prenosa tega virusa. Sledi neizprosna matematika: določeno število okužb, določen odstotek ljudi, ki pride v bolnišnico, in določen odstotek ljudi, ki žal umre. Številka dnevno umrlih, ponavljam, dnevno, se je dolgo časa gibala okoli dvajset. Nedolžno druženje torej sploh ni tako nedolžno. Žrtve so in so hude. Policija bi po tej logiki morala biti še bistveno bolj represivna," je odločen Olaj, četudi doda, da se trudijo, da bi predvsem opozarjali, in da je v razmerju med kaznimi in opozorili slednjih veliko več.
Vse najlepše o ministru
Prvi policist v državi izpostavlja še eno stvar, ki ga žuli. Tradicionalno slabo raziskanost vlomov v hiše in stanovanja. "Če se vam to pripeti, se občutek varnosti težko povrne. Raziskanost teh dejanj pa je med 16 in 20 odstotki. Ta se mora povečati." Doda, da se v državi premalo ukvarjamo s povratniki, s starimi znanci policije. Generalna prevencija je v kazenskih postopkih minimalna, saj se prevečkrat izrekajo pogojne kazni. In posamezniku celo večkrat. Ta sistem pogojnega kaznovanja je treba prevetriti, je prepričan Olaj.
Je prvi generalni direktor policije, ki je prišel neposredno iz politike. Bo sposoben varovati samostojnost policije pred vplivi politike? Pravi, da je s politiko povezan le toliko, da ga je ta imenovala za državnega sekretarja. "Nikoli nisem bil politično aktiven in nihče ni od mene pričakoval, da bom zdaj šel v kakšno stranko," pravi. A v nekaterih zapisih na twitterju je nazorsko zelo blizu SDS, proti kateri se že vse leto vrstijo očitki, da si želi policijo podrediti, predvsem preko notranjega ministra. A Olaj pravi, da se je ustvarilo napačno mnenje, da minister odloča, kaj se bo v policiji delalo in kaj ne. V času, ko je bil sekretar, do takega zaključka ni prišel. O ministru lahko pove le vse najboljše, ob prevzemu funkcije je izjavil, da vidi ministra kot obliko "civilnega nadzora nad delom policije". Na vprašanje, kako pa potem označuje potezo ministra, ki je odstopil zaradi po njegovem politično motivirane hišne preiskave pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku, pa odvrača, da je to ministrova ocena. "Ne morem pa zanikati, da so obstajali indici, ki so na to nakazovali. Če iz tega nič ne bo, se lahko vprašamo, ali je bilo vse opravljeno strokovno ali ne. Naše vodilo mora biti delo po zakonu," pravi. Spravnost z notranjim ministrom pritrjuje tistim, ki menijo, da bo Olaj le podaljšana Hojsova roka in da bo minister pravzaprav tisti, ki bo vodil policijo. To se kaže tudi v tem, da Olaj v poimenski objavi policijskih plač, ki je policiste dvignila na noge, ne vidi nič spornega. Mandati generalnih direktorjev policije so v zadnjih časih zelo kratki. "S tem se ne ukvarjam, prišel sem iz pokoja in tja se bom vrnil. Nikomur nisem nič dolžan. To je zame nov strokovni izziv, nova izkušnja," sklene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
